Kazalo
179 odnosi: Abu Nasr Mansur, Adriaan van Roomen, Al-Biruni, Almukantar, Anders Johan Lexell, Apamea, Apolonij, Apotema, Arhimed, Aristarh, Aristil, Armilarna sfera, Art nouveau, Aryabhata I., Astrolab, Število, Župnija Murska Sobota, Čakra, Čilenski peso, Babilonska matematika, Beneški filmski festival, Bertrandov izrek, Blaise Pascal, Carl Friedrich Gauss, Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale, Christen Longberg, Christiaan Huygens, Corvus (naprava), D, Dalaj Eegol, Delaunayeva triangulacija, Duocilinder, Dzu Čongdži, Elementi (Evklid), Enakostranični trikotnik, Enciklopedija, Eratosten, Evklid, Evklidska geometrija, Fordov krog, Gaussov problem o krogu, Geometrična umetnost, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijski lik, Gibanje Zemlje, Hindujska tempeljska arhitektura, Hiparh, Hiperbolična geometrija, Hipsiklej, ... Razširi indeks (129 več) »
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Poglej Krog in Abu Nasr Mansur
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Poglej Krog in Adriaan van Roomen
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Krog in Al-Biruni
Almukantar
nebesni krogli (označen z rdečo barvo). Almukantar ali almukantarat (tudi almakantar ali almakantara) je krog na nebesni krogli, ki je vzporeden s horizontom.
Poglej Krog in Almukantar
Anders Johan Lexell
Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Krog in Anders Johan Lexell
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Poglej Krog in Apamea
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Krog in Apolonij
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Poglej Krog in Apotema
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Krog in Arhimed
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Krog in Aristarh
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Poglej Krog in Aristil
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Krog in Armilarna sfera
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Poglej Krog in Art nouveau
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Krog in Aryabhata I.
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Krog in Astrolab
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Krog in Število
Župnija Murska Sobota
Župnija Murska Sobota je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Murska Sobota škofije Murska Sobota.
Poglej Krog in Župnija Murska Sobota
Čakra
Čákra (sanskrtsko cakra चक्र pomeni kolo, krog, tudi kolo življenja) so »energetski« centri v človeškem telesu po izročilu vzhodni kultur, predvsem v hinduizmu in duhovnih sistemih joge, kot tudi vedno bolj na Zahodu.
Poglej Krog in Čakra
Čilenski peso
Aktualni čilenski bankovci (2006) Čilenski peso (špansko peso chileno) je denarna enota v Čilu.
Poglej Krog in Čilenski peso
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Krog in Babilonska matematika
Beneški filmski festival
desno Beneški mednarodni filmski festival (Mostra Internazionale d'Arte Cinematografica) je najstarejši festival te vrste na svetu.
Poglej Krog in Beneški filmski festival
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Krog in Bertrandov izrek
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Krog in Blaise Pascal
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Krog in Carl Friedrich Gauss
Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale
Cerkev Santa Maria Santissima della Rotonda Cerkev Marija Santissima della Rotonda ('a Ritonna v albanensskem narečju), prej znana kot Santa Maria Maggiore, je pomembno Marijino svetišče v Laciju, ki se nahaja v mestu Albano Laziale, v pokrajini Rim, na področju Castelli Romani.
Poglej Krog in Cerkev Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale
Christen Longberg
Christen Longberg (Longomontan), pravo ime Christian Sørensen Severin, danski astronom, astrolog in matematik, * 4. oktober 1562, vas Longberg, Jutlandija, Danska, † 8. oktober 1647, København.
Poglej Krog in Christen Longberg
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Krog in Christiaan Huygens
Corvus (naprava)
Shema corvusa Corvus (latinsko krokar) je bilo bojno sredstvo, uporabljeno na ladjah rimske vojne mornarice.
Poglej Krog in Corvus (naprava)
D
D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.
Poglej Krog in D
Dalaj Eegol
Dalaj Eegol, znan tudi pod prejšnjim imenom Ali En in vzdevkom RecycleMan, rojen kot Ali Džafić, je slovenski glasbenik, tekstopisec, scenarist, producent, ilustrator in multimedijski umetnik, 24. februar 1973, Kranj.
Poglej Krog in Dalaj Eegol
Delaunayeva triangulacija
Delaunayeva triangulacija se imenuje po ruskem matematiku Borisu Nikolajeviču Delaunayu, ki jo je izumil leta 1934.
Poglej Krog in Delaunayeva triangulacija
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Poglej Krog in Duocilinder
Dzu Čongdži
Dzu Čongdži (kitajsko: 祖冲之; pinjin: Zǔ Chōngzhī; Wade-Giles: Tsu Ch'ung-chih), kitajski astronom, matematik in fizik, * 429, Baoding, Hebei, Kitajska, † 501.
Poglej Krog in Dzu Čongdži
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Krog in Elementi (Evklid)
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Krog in Enakostranični trikotnik
Enciklopedija
''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.
Poglej Krog in Enciklopedija
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Krog in Eratosten
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Krog in Evklid
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Krog in Evklidska geometrija
Fordov krog
premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.
Poglej Krog in Fordov krog
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Krog in Gaussov problem o krogu
Geometrična umetnost
Geometrična umetnost je faza razvoja grške umetnosti, ki je ime dobila po značilnih geometrijskih vzorcih v vaznem slikarstvu.
Poglej Krog in Geometrična umetnost
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Krog in Geometrija
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Krog in Geometrijska konstrukcija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Krog in Geometrijski lik
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Krog in Gibanje Zemlje
Hindujska tempeljska arhitektura
Hindujska tempeljska arhitektura kot glavna oblika hindujske arhitekture ima veliko različnih slogov, čeprav osnovna narava hindujskega templja ostaja enaka, z bistveno značilnostjo notranjega svetišča, garbhagriha ali maternična komora, kjer je primarni Murti ali podoba božanstva je nameščena v preprosti goli celici.
Poglej Krog in Hindujska tempeljska arhitektura
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Krog in Hiparh
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Krog in Hiperbolična geometrija
Hipsiklej
Hipsiklej (Hipsiklés hó Aleksandreús), starogrški matematik in astronom, * okoli 190 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt, † okoli 120 pr. n. št.
Poglej Krog in Hipsiklej
Hokej na ledu
Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.
Poglej Krog in Hokej na ledu
Homeomorfizem
Dva geometrijska objekta (ali »prostora«) sta v topologiji homeomorfna, če lahko, grobo rečeno, enega preoblikujemo v drugega z raztegovanjem in krivljenjem.
Poglej Krog in Homeomorfizem
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Krog in James Gregory
Janez Titan
Janez Titan, (roj. Titán János, 2. oktober 1911, Krog pri Murski Soboti, Ogrska, † 17. april 1945), slovenski prekmurski publicist, ustanovitelj časnika Novi čas, eden vodilnih predvojnih članov in mednarodnih aktivistov KPS, kasneje organizator kmečkih zadrug in žrtev OZNE.
Poglej Krog in Janez Titan
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Krog in Jean le Rond d'Alembert
Johannes Hevel
Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.
Poglej Krog in Johannes Hevel
Kako je ratala jama Vilenica
Kako je ratala jama Vilenica, slovenska ljudska razlagalna pripovedka.
Poglej Krog in Kako je ratala jama Vilenica
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Poglej Krog in Kalip
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Poglej Krog in Kaluza-Kleinova teorija
Kazimir Severinovič Malevič
Kručjonih, 1912-13 Kazimir Severinovič Malevič, ruski slikar, likovni teoretik in filozof ukrajinskega rodu in poljskega porekla, * 23. februar (11. februar, ruski koledar) 1879, Kijev, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 15. maj 1935, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Krog in Kazimir Severinovič Malevič
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Krog in Kinematika
Knjiga lem
Propositio I v ''Liber Assumptorum'' (1661) Prva stran ''Knjige lem'' (''Book of Lemmas''), angleškega prevoda v ''The Works of Archimedes'' (1897). Knjiga lem je matematično delo, ki ga je Tabit ibn Kora pripisoval Arhimedu, čeprav je avtorstvo knjige vprašljivo.
Poglej Krog in Knjiga lem
Kofein
Molekularna struktura kofeina Kofein (tudi trimetilksantin (C8H10N4O2), tein, matein, guaranin in metiloteobromin) je naravni alkaloid, ki ga pridobivamo iz kavnih zrn, iz listov čajevca in iz kakavovih zrn.
Poglej Krog in Kofein
Kolo
Kolo parne lokomotive Leseno kolo z naperami iz drugega tisočletja pred našim štetjem Kolo sodobnega avtomobila Os je vpeta v že zelo močno ojačanem obroču motornega vozila. Koló je naprava okrogle oblike, ki z vrtenjem omogoča premikanje vozila.
Poglej Krog in Kolo
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Krog in Komuniciranje
Koncentričnost
Koncentričnost, tudi istosrediščnost objektov pomeni, da imajo ti objekti isto središče in os znotraj drug drugega.
Poglej Krog in Koncentričnost
Kozmatsko delo
Kozmatski stenski mozaik v baziliki Sv. Janeza Lateranskega Kozmatski slog (italijanskoː Cosmatesco) je umetniški slog, ki je bil priljubljen v 12.
Poglej Krog in Kozmatsko delo
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Krog in Kroženje
Krožni izsek
Zeleno obarvani del kroga je krožni izsek krožnem diagramu Króžni izsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da iz kroga izrežemo (izsekamo) del omejen z dvema polmeroma in s krožnim lokom.
Poglej Krog in Krožni izsek
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Krog in Krožni lok
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Poglej Krog in Krožni odsek
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Krog in Krožnica
Krog (razločitev)
Krog je lahko.
Poglej Krog in Krog (razločitev)
Krple
Krple (kŕple). so kmetijski pripomoček, za nošenje (spravljanje) sena, slame, ali listja.
Poglej Krog in Krple
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Poglej Krog in Kvadratura kroga
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Krog in Leonardo Fibonacci
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Krog in Leonhard Euler
Lju Hui
Lju Hui (kitajsko 劉徽; pinjin: Liu Hui), kitajski matematik, * okoli 220, Vei (Wei), Kitajska, okoli 285.
Poglej Krog in Lju Hui
Luna (matematika)
Luna je v geometriji ena izmed dveh oblik, ki izgledata kot polmesec.
Poglej Krog in Luna (matematika)
Mamula (otok)
otok Mamula trdnjava na otočku Mamula Mamula je majhen črnogorski otoček na vhodu v kotorski zaliv.
Poglej Krog in Mamula (otok)
Mandorla
Vesica piscis - mandorla Jezus v mandorli, obkrožen z živalskimi simboli štirih evangelistov Mandorla (latinsko vesica piscis) je simbol, narejen iz dveh krogov enakega polmera, ki se sekata na način, da središče vsakega kroga leži na obodu drugega.
Poglej Krog in Mandorla
Möbiusov trak
Möbiusov trak Möbiusov trák (oziroma Möbiusova ploskev) je v topologiji (prva odkrita) enostranska in neorientabilna ploskev z robom.
Poglej Krog in Möbiusov trak
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Poglej Krog in Merjenje kroga
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Krog in Metoda izčrpavanja
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Krog in Metrika FLRW
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Krog in Murska Sobota
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Krog in Nikolaj Kuzanski
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Poglej Krog in Nikomed
O speči kraljični in čudodelnem ptiču
thumb O speči kraljični in čudodelnemu ptiču je slovenska ljudska pravljica.
Poglej Krog in O speči kraljični in čudodelnem ptiču
O-tesnilo
O-tesnilo je mehansko tesnilo v obliki svitka.
Poglej Krog in O-tesnilo
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Krog in Obseg
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Krog in Obzorje
Okolica (matematika)
Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.
Poglej Krog in Okolica (matematika)
Okrogla miza
Évrard d'Espinques: ''Kralj Artur z vitezi okrogle mize'', ilustracija iz l. 1470 Okrogla miza pomeni demokratično razvrstitev udeležencev v krogu.
Poglej Krog in Okrogla miza
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Poglej Krog in Ole Christensen Rømer
Optično podvajanje frekvenc
Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.
Poglej Krog in Optično podvajanje frekvenc
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Krog in Orbitalna perioda
Pelerina
Frans Luyckx: Cecilija Renata Avstrijska (s čipkasto pelerino) Kip Sherlock Holmesa v plašču s pelerino Pletena pelerina iz leta 1911 Pelerína je oblačilo oziroma ogrinjalo, ki se ga obleče preko ostalih oblačil.
Poglej Krog in Pelerina
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Krog in Pi
Pikado
Plastična puščica Pikado je običajno igra dveh igralcev, ki izmenjaje mečeta do tri puščice v tarčo.
Poglej Krog in Pikado
Plavajoči mlin
Babičev mlin na Muri (pri kraju Veržej) Plavajoči mlin je posebnost panonske pokrajine in lahko delno ali pa v celoti plava na reki.
Poglej Krog in Plavajoči mlin
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Krog in Ploščina
Plutonovi naravni sateliti
Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.
Poglej Krog in Plutonovi naravni sateliti
Polje
Polje je lahko.
Poglej Krog in Polje
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Krog in Polmer
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Krog in Premer
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Krog in Preprosti mnogokotnik
Programi za dinamično geometrijo
Programi za dinamično geometrijo so računalniški programi, ki omogočajo uporabniku konstrukcije geometrijskih objektov ter interaktivno manipulacijo le-teh.
Poglej Krog in Programi za dinamično geometrijo
Projekt Eden
Projekt Eden je obiskovalna atrakcija v mestu Cornwall v Veliki Britaniji.
Poglej Krog in Projekt Eden
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Krog in Ptolemaj
Quidditch
sličica Quidditch je čarovniški šport iz serije romanov o Harryju Potterju pisateljice J. K. Rowling.
Poglej Krog in Quidditch
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Poglej Krog in Rakov povratnik
Regresija
Regresija (modeliranje, napovedovanje) je v matematiki iskanje povezanosti (korelacije) med spremenljivkami.
Poglej Krog in Regresija
Risalni žebljiček
Risalni žebljički Risalni žebljiček je pločevinasti žebljiček s ploščato okroglo glavico (premera največ en centimeter), iz katere je izrezan del pločevine oblike trna in ukrivljen navzgor - pravokotno na površino glavice.
Poglej Krog in Risalni žebljiček
Rubikova plošča
Osnovna razporeditev Rubikove plošče Rubikova plošča - rešitev Rubikova plošča je podobno kot Rubikova kocka, vrsta mehanske uganke in igrače.
Poglej Krog in Rubikova plošča
Schwarzev trikotnik
Schwarzev trikotnik je sferni trikotnik s pomočjo katerega se lahko tlakuje sfero.
Poglej Krog in Schwarzev trikotnik
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Krog in Seznam astronomskih vsebin
Seznam madžarskih imen slovenskih krajev
Seznam madžarskih imen (eksonimov) slovenskih krajev (predvsem v Prekmurju).
Poglej Krog in Seznam madžarskih imen slovenskih krajev
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Krog in Seznam matematičnih vsebin
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Krog in Sfera
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Krog in Sferna trigonometrija
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Krog in Siméon-Denis Poisson
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Poglej Krog in Sinusni izrek
Sod (posoda)
pivovarni, lesorez 1568 New York Sód je valju podobna zaprta posoda.
Poglej Krog in Sod (posoda)
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Poglej Krog in Spirala
Središče
Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.
Poglej Krog in Središče
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Krog in Stari Egipt
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Krog in Statistika
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Poglej Krog in Stožec
Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota
Cerkev svetega Nikolaja je stolnica rimskokatoliške Škofije Murska Sobota in obenem župnijska cerkev župnije Murska Sobota v Murski Soboti.
Poglej Krog in Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota
Stonehenge
Stonehenge od daleč Stonehenge je kamniti velikan iz neolitika in bronaste dobe v Angliji. S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna. Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov.
Poglej Krog in Stonehenge
Suprematizem
Malevič, 1913) Suprematizem je umetniška smer zasnovana na osnovnih geometričnih likih (še posebej na krogu in kvadratu), ki se je pojavila v Rusiji v letih 1915–1916.
Poglej Krog in Suprematizem
Tamburin
Tamburin Tamburin je ročno glasbilo iz družine tolkal.
Poglej Krog in Tamburin
Tetiva (matematika)
Tetiva v krogu Tetíva v geometriji je zveznica dveh točk krivulje, posebno pri krožnici.
Poglej Krog in Tetiva (matematika)
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Krog in Timoharis
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Krog in Tirna hitrost
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Krog in Točkasto telo
Točkovna grupa
Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.
Poglej Krog in Točkovna grupa
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Krog in Topološki prostor
Topologija obroča
Klasičen izgled topologije obroča Za topologijo obroča je značilno, da so vsi odjemalci povezani med seboj (kar tvori krog - obroč).
Poglej Krog in Topologija obroča
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Krog in Trg
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Krog in Trigonometrična funkcija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Krog in Trigonometrija
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Poglej Krog in Tycho Brahe
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Krog in Valj
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Krog in Včrtana krožnica
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Krog in Veliki krog
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Krog in Venera
Vennov diagram
Vennov diagram množic A, B, in C Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Vennov diagrám je grafični prikaz odnosa med množicami.
Poglej Krog in Vennov diagram
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Krog in William Brouncker
William Oughtred
William Oughtred, angleški astronom, matematik in škofovski minister, * 5. marec 1575, Eton, grofija Buckinghamshire, Anglija, † 30. junij 1660, Albury, Surrey.
Poglej Krog in William Oughtred
Zenica
Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.
Poglej Krog in Zenica
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Krog in Zgodovina števila π
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Krog in Zgodovina matematike
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Krog in Zgodovina umetnosti
Zobotrebec
Zobotrebec Ročna izdelava zobotrebcev Zobotrebec tanka je paličica iz lesa, ki je dolga 7 do 10 cm in ima profil kroga (če je izdelan s stružnico) - ali pa profil nedoločene koničaste oblike, kadar gre za ročno delo tradicionalnih proizvajalcev (v Sloveniji npr. Ribnica, Rob, Golo, Škrilje).
Poglej Krog in Zobotrebec
1 E10 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10.000 in 100.000 km².
Poglej Krog in 1 E10 m²
1 E11 m²
1 E11 m².
Poglej Krog in 1 E11 m²
1 E12 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 in 10 milijoni km².
Poglej Krog in 1 E12 m²
1 E13 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².
Poglej Krog in 1 E13 m²
1 E3 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 1 do 10 kilometrov.
Poglej Krog in 1 E3 m
1 E5 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).
Poglej Krog in 1 E5 m
1 E6 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1 km² (100 hektarov) in 10 km² (1000 hektarov).
Poglej Krog in 1 E6 m²
1 E7 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 107 metrov (10.000 km) do 108 m (100.000 km).
Poglej Krog in 1 E7 m
1 E9 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 1000 in 10.000 km².
Poglej Krog in 1 E9 m²
106 (število)
106 (stó šést) je naravno število, za katero velja 106.
Poglej Krog in 106 (število)
121 (število)
121 (stó ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 121.
Poglej Krog in 121 (število)
137 (število)
137 (stó sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 137.
Poglej Krog in 137 (število)
154 (število)
154 (stó štíriinpétdeset) je naravno število, za katero velja 154.
Poglej Krog in 154 (število)
22 (število)
22 (dváindvájset) je naravno število, za katero velja 22.
Poglej Krog in 22 (število)
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Poglej Krog in 29 (število)
360 (število)
360 (trísto šéstdeset) je naravno število, za katero velja 360.
Poglej Krog in 360 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Krog in 37 (število)
46 (število)
46 (šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 46.
Poglej Krog in 46 (število)
56 (število)
56 (šéstinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 56.
Poglej Krog in 56 (število)
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Poglej Krog in 67 (število)
79 (število)
79 (devétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 79.
Poglej Krog in 79 (število)
8. volilna enota (Slovenija)
8.
Poglej Krog in 8. volilna enota (Slovenija)
92 (število)
92 (dváindevétdeset) je naravno število, za katero velja 92.
Poglej Krog in 92 (število)