Kazalo
59 odnosi: Ajše Seitmuratova, Avtonomna republika Krim, Štefan Bočkaj, Štefan III. Moldavski, Baškirji, Bahčisarajska palača, Belgorod, Boris Petrovič Šeremetev, Džamala, Džamolidin Abdužaparov, Džanibeg, Dimitrij Cantemir, Dmitro Višnevecki, Dunajski kongres (1515), Enver Izmajlov, Federalni subjekti Rusije, Hazari, Hersonska oblast, Jagelonci, Jan III. Sobieski, Jevpatorija, Joseph Beuys, Josif Stalin, Kalmiški kanat, Kazimir IV. Poljski, Kipčaščina, Kremelj, Krim (polotok), Krimska tatarščina, Krimski kanat, Krona kraljevine Poljske, Kurultaj, Lublinski trikotnik, Mehmed II. Osvajalec, Moskovski kremelj, Moskovsko kremeljsko obzidje, Moskva, Narod, Nikonova kronika, Nogajci, Obdobje težav, Osmansko cesarstvo, Penza, Pesem Evrovizije 2016, Priključitev Krima v Rusko carstvo, Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi, Prut, Rdeča Rutenija, Rusko-turška vojna (1686–1700), Saide Arifova, ... Razširi indeks (9 več) »
Ajše Seitmuratova
Ajše Seitmuratova, krimskotatarska borka za državljanske pravice, * 11. februar 1937, Adzi-Eli, Avtonomna socialistična sovjetska republika Krim.
Poglej Krimski Tatari in Ajše Seitmuratova
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Krimski Tatari in Avtonomna republika Krim
Štefan Bočkaj
Kip Štefana Bočkaja v Budimpešti Štefan Bočkaj (Bocskai ali Bocskay), knez Transilvanije in Ogrske leta 1605 in 1606, * 1.
Poglej Krimski Tatari in Štefan Bočkaj
Štefan III. Moldavski
Štefan III.
Poglej Krimski Tatari in Štefan III. Moldavski
Baškirji
Baškirji (baškirsko Башҡорттар, latinizirano Bashqorttar, IPA) so kipčaška, turška etnična skupina, domorodna v Rusiji.
Poglej Krimski Tatari in Baškirji
Bahčisarajska palača
Kanova palača (turško Han Sarayı) ali Hansaray stoji v mestu Bahčisaraj na polotoku Krim.
Poglej Krimski Tatari in Bahčisarajska palača
Belgorod
Belgorod (Белгород) je glavno in največje mesto Belgorodske oblasti v Rusiji, ki leži na reki Donec.
Poglej Krimski Tatari in Belgorod
Boris Petrovič Šeremetev
Boris Petrovič Šeremetev (rusko Бори́с Петро́вич Шереме́тев, Borís Petróvič Šeremétev) je bil ruski diplomat in med veliko severno vojno general feldmaršal, 5.
Poglej Krimski Tatari in Boris Petrovič Šeremetev
Džamala
Susana Alimivna Džamaladinova (Сусана Алімівна Джамаладінова, Susana Camaladinova, Սուսաննա Ջամալադինովա), bolj znana pod umetniškim imenom Džamala (Джамала, Camala, Ջամալա, Jamala), ukrajinska pevka, * 27. avgust 1983 Poje sopran spinto in izvaja lastne kompozicije, ki prepletajo jazz, soul, svetovno glasbo in R&B z elementi klasične glasbe in gospela.
Poglej Krimski Tatari in Džamala
Džamolidin Abdužaparov
Džamolidin Mirgarifanovič Abdužaparov (Jamoliddin Mirgarifanovich Abdujaparov), uzbekistanski kolesar, * 28. februar 1964, Taškent, Sovjetska zveza.
Poglej Krimski Tatari in Džamolidin Abdužaparov
Džanibeg
Džanibeg ali Džanibeg kan je bil od leta 1342 do 1357 kan Zlate horde, * ni znano, Zlata horda, † 1357, Saraj.
Poglej Krimski Tatari in Džanibeg
Dimitrij Cantemir
Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).
Poglej Krimski Tatari in Dimitrij Cantemir
Dmitro Višnevecki
Dmitro Ivanovič Višnevecki (ukrajinsko Дмитро Іванович Вишневе́цький, rusko Дмитрий Иванович Вишневе́цкий, poljsko Dymitr Wiśniowiecki) je bil hetman Zaporoških kozakov, * 1516, Višnivec, † 1563, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Krimski Tatari in Dmitro Višnevecki
Dunajski kongres (1515)
Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.
Poglej Krimski Tatari in Dunajski kongres (1515)
Enver Izmajlov
Enver Izmajlov, krimsko tatarski kitarist, * 12. junij 1955, Fergana, Uzbeška SSR, Sovjetska zveza.
Poglej Krimski Tatari in Enver Izmajlov
Federalni subjekti Rusije
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ali preprosto kot subjekti federacije, so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.
Poglej Krimski Tatari in Federalni subjekti Rusije
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Krimski Tatari in Hazari
Hersonska oblast
Hersonska oblast (imenovana tudi Hersonščina –) je oblast v južnem delu Ukrajine znotraj Črnomorske nižine, severno od Krima.
Poglej Krimski Tatari in Hersonska oblast
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Krimski Tatari in Jagelonci
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Krimski Tatari in Jan III. Sobieski
Jevpatorija
Jevpatorija (Євпаторія; Евпатория; Kezlev, Кезлев, Ευπατορία, Eupatoría) je ukrajinsko mesto regionalnega pomena na zahodnem Krimu severno od zaliva Kalamita.
Poglej Krimski Tatari in Jevpatorija
Joseph Beuys
Joseph Beuys, nemški avantgardni kipar in uprizoritveni umetnik, 12. maj 1921, Krefeld, Nemčija, † 23. januar 1986, Düsseldorf.
Poglej Krimski Tatari in Joseph Beuys
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Krimski Tatari in Josif Stalin
Kalmiški kanat
Kalmiški kanat (kalmiško Хальмг хана улс, Halimg hana uls, rusko Калмыцкое ханство, Kalmickoe hanstvo) je bio ojratski mongolski kanat v Evrazijski stepi.
Poglej Krimski Tatari in Kalmiški kanat
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Krimski Tatari in Kazimir IV. Poljski
Kipčaščina
Kipčaščina (kipčaško qypçaq, kipčak) je izumrl turški jezik iz družine kipčaških jezikov.
Poglej Krimski Tatari in Kipčaščina
Kremelj
19. stoletju Smolenskega kremlja leta 1912 Kremelj (a) je ruska beseda za fortifikacijo (lahko je tako trdnjava, citadela ali grad), ki leži znotraj zgodovinskih mest v Rusiji.
Poglej Krimski Tatari in Kremelj
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Krimski Tatari in Krim (polotok)
Krimska tatarščina
Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu. Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju. Primer zapisa v krimskotatarski arabski pisavi. Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščinahttp://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18.
Poglej Krimski Tatari in Krimska tatarščina
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Krimski Tatari in Krimski kanat
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Krimski Tatari in Krona kraljevine Poljske
Kurultaj
Kurultaj (mongolsko: xural, хурул ali xuraldaan (hural, hurul ali huraldaan), turško: kurultay) je bila politična in vojaška skupščina nekdanjih mongolskih in turških poglavarjev in kanov.
Poglej Krimski Tatari in Kurultaj
Lublinski trikotnik
Lublinski trikotnik (Люблінський трикутник, Liublinskyi trykutnyk) - tristranska platforma za politično, gospodarsko, kulturno in socialno sodelovanje med Litvo, Poljsko in Ukrajino, katere namen je podpirati vključevanje Ukrajine v EU.
Poglej Krimski Tatari in Lublinski trikotnik
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Krimski Tatari in Mehmed II. Osvajalec
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Krimski Tatari in Moskovski kremelj
Moskovsko kremeljsko obzidje
Moskovsko kremeljsko obzidje je obrambni zid, ki obdaja Moskovski kremelj, prepoznaven po značilnih zarezah (cinah in njegovih stolpih. Prvotno obzidje je bilo verjetno preprosta lesena palisada s stražarskimi stolpi, zgrajena leta 1156. Kremeljsko obzidje je, podobno kot številne cerkve v Kremlju, postavili italijanski arhitekti.
Poglej Krimski Tatari in Moskovsko kremeljsko obzidje
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Krimski Tatari in Moskva
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Krimski Tatari in Narod
Nikonova kronika
Stran ''Nikonove kronike'' Nikonova kronika ali Patriarhova kronika (rusko Никоновская летопись, Патиаршья летопись) je obsežna zbirka in izdaja vzhodnoslovanskih kronik, ki so jo ustvarili na dvoru carja Ivana Groznega sredi 16.
Poglej Krimski Tatari in Nikonova kronika
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Krimski Tatari in Nogajci
Obdobje težav
Sigismundu III. Vasa Obdobje težav (rusko Смутное время, Smutnoje vremja, poslovenjeno žalostni čas) ali smuta (rusko смута, smuta, dobesedno zadrega) je bilo obdobje politične krize v Ruskem carstvu, ki se je začelo s smrtjo zadnjega Rurikida, carja Fjodorja I. Ivanoviča leta 1589, in končalo leta 1613 s prihodom Mihaela I.
Poglej Krimski Tatari in Obdobje težav
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Krimski Tatari in Osmansko cesarstvo
Penza
Penza (Пе́нза) je največje in glavno mesto Penzenske oblasti v Rusiji.
Poglej Krimski Tatari in Penza
Pesem Evrovizije 2016
61.
Poglej Krimski Tatari in Pesem Evrovizije 2016
Priključitev Krima v Rusko carstvo
Ivana Ajvazovskega: ''Prihod Katarine II. v Feodosijo'' Rusko carstvo je na pripojilo ozemlje Krima, ki je bilo dotlej neodvisen Krimski kanat.
Poglej Krimski Tatari in Priključitev Krima v Rusko carstvo
Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi
Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi je izvajala vlada Sovjetske zveze od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja Josifa Stalina in pod vodstvom NKVD oz.
Poglej Krimski Tatari in Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Krimski Tatari in Prut
Rdeča Rutenija
Rdeča Rutenija ali Rdeča Rusija (latinsko Ruthenia Rubra, Russia Rubra, ukrajinsko Червона Русь, Červona Rus', poljsko Ruś Czerwona, Ruś Halicka, rusko Червонная Русь, Červonnaja Rus', romunsko Rutenia Roșie) je naziv, ki se je od srednjega veka uporabljal za jugozahodni kijevskoruski kneževini Peremišl in Belz.
Poglej Krimski Tatari in Rdeča Rutenija
Rusko-turška vojna (1686–1700)
Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope.
Poglej Krimski Tatari in Rusko-turška vojna (1686–1700)
Saide Arifova
Saide Arifova, krimska vzgojiteljica, * 1916, Bahčisaraj, † 9. september 2007, Simferopol.
Poglej Krimski Tatari in Saide Arifova
Tambov
Tambov (p) je največje in glavno mesto Tambovske oblasti v osrednji Rusiji ob sotočju rek Cne in Studenca, okrog 418 km jugo-jugovzhodno od Moskve. Leta 2021 je imel 261.803 prebivalce. Ime »Tambov« izhaja iz mokšanske besede. Po mestu je poimenovana jurišna jedrska podmornica razreda ''Ščuka'' Severne flote Ruske vojne mornarice.
Poglej Krimski Tatari in Tambov
Ternopil
Ternopil (Тернопіль, Тернополь), do leta 1944 znan predvsem po poljskem imenu Tarnopol, je mesto na zahodu Ukrajine, ob zgornjem toku reke Seret, 115 km vzhodno od Lvova.
Poglej Krimski Tatari in Ternopil
Tubetejka
213x213_pik Tubetejka je rusko ime za številne vrste tradicionalnih srednjeazijskih pokrival.
Poglej Krimski Tatari in Tubetejka
Turška ljudstva
do 3 milijonov (Turkmenci) |ref14.
Poglej Krimski Tatari in Turška ljudstva
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Krimski Tatari in Turki
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Krimski Tatari in Zaporoški kozaki
Zgodovina Kazahstana
Zastava Kazahstana Kazahstan, največja država v celoti v Evrazijski stepi, je bila skozi zgodovino 'križišče' in dom številnih različnih ljudstev, držav in imperijev.
Poglej Krimski Tatari in Zgodovina Kazahstana
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Krimski Tatari in Zgodovina Poljske
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Krimski Tatari in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Prav tako znan kot Krimski Tatar.