OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 670 odnosi: A.E.I.O.U., Adalbero, Koroški vojvoda, Adam Ravbar, Ahac, Ajda, Ajdovščina, Albin Koroški, Albreht I. Habsburški, Albreht II. Avstrijski, Albreht III. Habsburški, Aleksander Turjaški, Aleluja, Almanach, Alojz Cindrič, Alojz Prašnikar, Alojzij Mihelčič, Alojzij Repič, Andeški, Andrej Einspieler, Andrej Elsbacher, Andrej Fleischmann, Andrej Komac (zgodovinar), Andrej Ludvik Bizjak, Andrej Rovšek mlajši, Andrej Rovšek starejši, Andrej Turjaški, Andrej Winkler, Angelik Hribar, Anton Alexander von Auersperg, Anton Alojzij Wolf, Anton Žgur, Anton Čop, Anton Bartel, Anton Brandner, Anton Cebej, Anton Codelli, Anton Codelli (1801), Anton Codelli (izumitelj), Anton Codelli (politik), Anton Dolinar (duhovnik), Anton Globočnik, Anton Gogola, Anton Janša, Anton Jarc, Anton Jeuniker, Anton Knez, Anton Makovic, Anton Muznik, Anton Peternelj, Anton Zois, ... Razširi indeks (620 več) » « Shrink indeks

A.E.I.O.U.

"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.

Poglej Kranjska in A.E.I.O.U.

Adalbero, Koroški vojvoda

Adalbero Eppensteinski (* ~ 980; † 28. november 1039 v Ebersbergu na Južnem Bavarskem je bil Mejni grof Koroške marke (ca. 1000–1011) nato pa vojvoda Koroške in Mejne grofije Verona (1011/1012–1035).

Poglej Kranjska in Adalbero, Koroški vojvoda

Adam Ravbar

Adam Ravbar se je rodil na gradu Krumperk na Gorjuši pri Domžalah.

Poglej Kranjska in Adam Ravbar

Ahac

Ahac je moško osebno ime.

Poglej Kranjska in Ahac

Ajda

Fagopyrum esculentum Navadna ajda (znanstveno ime Fagopyrum esculentum) je rastlina iz rodu Fagopyrum (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom Polygonum) iz družine Polygonaceae - dresnovk.

Poglej Kranjska in Ajda

Ajdovščina

Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.

Poglej Kranjska in Ajdovščina

Albin Koroški

Albin Koroški, tudi Albuin oziroma Albuin Briksenški – koroški palatinski plemič iz rodu Aribonov, škof in svetnik, * okrog 945 Koroško, † 5. februar 1006, Briksen (Južna Tirolska, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Kranjska in Albin Koroški

Albreht I. Habsburški

Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.

Poglej Kranjska in Albreht I. Habsburški

Albreht II. Avstrijski

Albreht II.

Poglej Kranjska in Albreht II. Avstrijski

Albreht III. Habsburški

Albreht III.

Poglej Kranjska in Albreht III. Habsburški

Aleksander Turjaški

Aleksander grof Turjaški, kranjski politik iz velikovaške veje Turjačanov, * 2. november 1834, Ljubljana, † 19. marec 1874, Pevma.

Poglej Kranjska in Aleksander Turjaški

Aleluja

Aleluja Aleluja je slovenska velikonočna postna juha iz posušenih repinih olupkov.

Poglej Kranjska in Aleluja

Almanach

''Kvartopirci'' (Narodna galerija Slovenije) z avtoportretom (drugi z desne) Almanach (tudi Allmenaco), nizozemski slikar, * (?), Antwerpen, † (?).

Poglej Kranjska in Almanach

Alojz Cindrič

Alojz Cindrič, slovenski zgodovinar, sociolog, urednik, univerzitetni docent in bibliotekar, * 19. september 1955, Kamnik, † 12. marec 2023, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Alojz Cindrič

Alojz Prašnikar

Alojz Prašnikar (tudi Alois Praschniker), slovenski industrialec in gradbenik, * 13. maj 1821, Izlake, † 14. januar 1899, Mekinje.

Poglej Kranjska in Alojz Prašnikar

Alojzij Mihelčič

Alojzij Mihelčič, slovenski skladatelj in politik, * 3. marec 1880, Harije, Kranjska, † 10. februar 1975, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Kranjska in Alojzij Mihelčič

Alojzij Repič

Alojzij Repič, slovenski kipar, * 11. marec 1866, Vrhpolje, Kranjska, † 18. maj 1941, Ljubljana, Ljubljanska pokrajina.

Poglej Kranjska in Alojzij Repič

Andeški

Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.

Poglej Kranjska in Andeški

Andrej Einspieler

Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist, * 13. november 1813, Sveče pri Bistrici v Rožu, † 16. januar 1888, Celovec.

Poglej Kranjska in Andrej Einspieler

Andrej Elsbacher

Andrej Elsbacher, slovenski trgovec, * 29. november 1835, Žabnice, Avstro-Ogrska, † 1. november 1905, Laško.

Poglej Kranjska in Andrej Elsbacher

Andrej Fleischmann

Andrej Fleischmann (flájšman), slovenski botanik, vrtnar, vodja Botaničnega vrta v Ljubljani, * 22. november 1804, Beričevo, † 5. junij 1867, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Andrej Fleischmann

Andrej Komac (zgodovinar)

Andrej Komac, slovenski zgodovinar, * 14. julij 1970, Kranj, † 17. julij 2003, Dugi otok (pri podvodnem ribolovu).

Poglej Kranjska in Andrej Komac (zgodovinar)

Andrej Ludvik Bizjak

Andrej Ludvik Bizjak (tudi Wisiak ali Wisiagkh), slovenski zdravnik, * 17. stoletje.

Poglej Kranjska in Andrej Ludvik Bizjak

Andrej Rovšek mlajši

Andrej Rovšek, slovenski podobar in kipar * 12. oktober 1864, Gabrje pod Limbarsko Goro, † 3. marec 1907, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Andrej Rovšek mlajši

Andrej Rovšek starejši

Andrej Rovšek, slovenski podobar, * 14. november 1836, Ljubljana, † 11. februar 1903, Gabrje pod Limbarsko Goro.

Poglej Kranjska in Andrej Rovšek starejši

Andrej Turjaški

Andrej vitez Turjaški, kranjski vojskovodja iz šumberške veje Turjačanov, * 9. april 1557, Žužemberk, † 5. september 1594, Karlovec.

Poglej Kranjska in Andrej Turjaški

Andrej Winkler

Andrej baron Winkler, slovenski pravnik in politik, * 10. november 1825, Nemci, † 16. marec 1916, Gradec.

Poglej Kranjska in Andrej Winkler

Angelik Hribar

Angelik Hribar, slovenski pater, skladatelj in zborovodja, * 3. marec 1843, Zgornji Tuhinj nad Kamnikom, Kranjska, Avstrijsko cesarstvo, † 6. april 1907, Ljubljana, Avstro-Ogrska (danes Slovenija).

Poglej Kranjska in Angelik Hribar

Anton Alexander von Auersperg

Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.

Poglej Kranjska in Anton Alexander von Auersperg

Anton Alojzij Wolf

Anton Alojzij Wolf, slovenski rimskokatoliški škof, * 14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Anton Alojzij Wolf

Anton Žgur

Anton Žgur, slovenski rimskokatoliški duhovnik in nabožni pisatelj, * 26. september 1845, Podraga, † 24. avgust 1908, Brezovica pri Ljubljani.

Poglej Kranjska in Anton Žgur

Anton Čop

Anton Čop (tudi Tschopp), slovenski pravnik in sodnik, * 19.

Poglej Kranjska in Anton Čop

Anton Bartel

Anton Bartel, slovenski kulturni delavec, šolski svetnik, jezikoslovec, leksikograf in pripovednik, * 27. november 1853, Mirna Peč na Dolenjskem, Slovenija (tedaj Kranjska, Avstrijsko cesarstvo) † 1. september 1938, Ljubljana (tedaj Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija).

Poglej Kranjska in Anton Bartel

Anton Brandner

Anton Brandner, slovenski narodni delavec, * 11. september 1891, Žužalče, (nem. Susalitsch) pri Brnci, Koroška, † 22. maj 1983, Maribor.

Poglej Kranjska in Anton Brandner

Anton Cebej

Anton Cebej: Sveti Leopold Anton Cebej (tudi Zebey), slovenski slikar, * 23. maj 1722, Ajdovščina, † po letu 1774.

Poglej Kranjska in Anton Cebej

Anton Codelli

Anton Codelli je lahko.

Poglej Kranjska in Anton Codelli

Anton Codelli (1801)

Anton baron Codelli pl.

Poglej Kranjska in Anton Codelli (1801)

Anton Codelli (izumitelj)

Anton III.

Poglej Kranjska in Anton Codelli (izumitelj)

Anton Codelli (politik)

Anton baron Codelli pl.

Poglej Kranjska in Anton Codelli (politik)

Anton Dolinar (duhovnik)

Anton Dolinar, slovenski katoliški duhovnik, muzikolog in skladatelj, * 13. januar 1894, Trata, † 1. avgust 1953, Yates Centre, Kansas, ZDA.

Poglej Kranjska in Anton Dolinar (duhovnik)

Anton Globočnik

Anton Globočnik pl.

Poglej Kranjska in Anton Globočnik

Anton Gogola

Anton Gogola pl.

Poglej Kranjska in Anton Gogola

Anton Janša

Anton Janša, slovenski slikar in čebelar, * 20. maj 1734, Breznica na Gorenjskem, † 13. september 1773, Dunaj.

Poglej Kranjska in Anton Janša

Anton Jarc

Anton Jarc, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 15. avgust 1813, Ajdovec pri Žužemberku, † 13. februar 1900, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Anton Jarc

Anton Jeuniker

Anton Jeuniker (tudi Anton Jevnikar), zdravnik, v Ljubljani deloval od leta 1799 do 1817.

Poglej Kranjska in Anton Jeuniker

Anton Knez

Anton Knez, slovenski trgovec, * 15. september 1856, Podgora nad Šentvidom pri Ljubljani, † 30. marec 1892, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Anton Knez

Anton Makovic

Anton Makovic, slovenski zdravnik porodničar in kirurg, * 11. januar 1750, Kostanjevica na Krki, † 17. oktober 1803, Idrija.

Poglej Kranjska in Anton Makovic

Anton Muznik

Anton Muznik, slovenski zdravnik, * 1726, Most na Soči, † 22. maj 1803, Gorica.

Poglej Kranjska in Anton Muznik

Anton Peternelj

‎Anton Peternelj-Igor, slovenski partizan, častnik in prvoborec, * 13. januar 1915, Delnice, Kranjska, Avstro-Ogrska, † oktober 2001 Leta 1941 je vstopil v NOB, kjer je deloval kot politični delavec.

Poglej Kranjska in Anton Peternelj

Anton Zois

Anton baron Zois pl. Edelstein, kranjski veleposestnik, politik in filantrop, * 22. julij 1808, Ljubljana, † 9. maj 1873, Ljubljana, pokopan v Predosljah.

Poglej Kranjska in Anton Zois

Apfaltrerji

Rodbina Apfaltrer (tudi Apfoltrer, Apfaltrer von Apfaltrern, Apfaltrer(n) zu Roy und Grünhof itd., slovensko Jablaniški) je kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju, ki je po moški liniji izumrla sredi 20.

Poglej Kranjska in Apfaltrerji

Arhivarstvo na Slovenskem

Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.

Poglej Kranjska in Arhivarstvo na Slovenskem

Arnold Rikli

Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).

Poglej Kranjska in Arnold Rikli

Askvinci

Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11.

Poglej Kranjska in Askvinci

Auerspergi

Auerspergi (tudi Turjačani oz. Turjaški) so bili plemiška rodbina na Slovenskem in ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu.

Poglej Kranjska in Auerspergi

Avguštin Codelli (1685)

Avguštin baron Codelli pl.

Poglej Kranjska in Avguštin Codelli (1685)

Avguštin II. Codelli

Avguštin II.

Poglej Kranjska in Avguštin II. Codelli

Avgust Dimitz

Avgust Dimitz (dímie), slovenski pravnik in zgodovinar, * 16. avgust 1827, Ljubljana, † 10. december 1886, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Avgust Dimitz

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Kranjska in Avstrijsko cesarstvo

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Kranjska in Avstro-Ogrska

Avstro-ogrska vojna mornarica

Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.

Poglej Kranjska in Avstro-ogrska vojna mornarica

Šentjakob ob Savi

Šentjakob je dobil ime po župnijski cerkvi Sv. Jakoba Šentjakob ob Savi (tudi Sveti Jakob ob Savi, v Šentjakobu, šentjakobski, Šentjakobčani), severno predmestje v Mestni občini Ljubljani ter del Četrtne skupnosti Črnuče.

Poglej Kranjska in Šentjakob ob Savi

Škofijski dvorec, Ljubljana

Škofijski dvorec v Ljubljani stoji na Ciril-Metodovem trgu št.

Poglej Kranjska in Škofijski dvorec, Ljubljana

Šmarnica (trta)

Grozd šmarnice Šmarnica je samorodna vinska trta, ki se je v naših krajih razširila po nesreči z vinskimi boleznimi v času po terezijanskih reformah.

Poglej Kranjska in Šmarnica (trta)

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Poglej Kranjska in Štajerska (vojvodina)

Štefan IV. Babonić

Štefan IV.

Poglej Kranjska in Štefan IV. Babonić

Železarna v Mislinji

Z razvojem oglarstva in železarne v Mislinji se je pričela prava industrijska revolucija.

Poglej Kranjska in Železarna v Mislinji

Železna Kapla-Bela

Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.

Poglej Kranjska in Železna Kapla-Bela

Ženska volilna pravica

Ženska volilna pravica pomeni, da ženske enakopravno z moškimi pasivno in aktivno sodelujejo na državnih in lokalnih volitvah.

Poglej Kranjska in Ženska volilna pravica

Žiga Graf

Žiga Graf, slovenski farmacevt, kemik in botanik, * 28. julij 1801, Ljubljana, † 3. september 1838, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Žiga Graf

Žiga Herberstein

Baron Žiga von Herberstein, habsburški diplomat in potopisec * 23. avgust 1486, Vipava, † 28. marec 1566, Dunaj.

Poglej Kranjska in Žiga Herberstein

Žiga Lamberg

Žiga pl.

Poglej Kranjska in Žiga Lamberg

Žiga Zois

Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Žiga Zois

Župnija Osilnica

Župnija Osilnica je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Kočevje Škofije Novo mesto.

Poglej Kranjska in Župnija Osilnica

Župnija Sv. Vid pri Ptuju

Župnija Sv.

Poglej Kranjska in Župnija Sv. Vid pri Ptuju

Čakavščina

Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.

Poglej Kranjska in Čakavščina

Čitalnica

Čitalnica je večji prostor v knjižnici, namenjen branju knjig, periodičnega tiska ali drugega gradiva.

Poglej Kranjska in Čitalnica

Čop (rodbina)

Čop je priimek pomembne kranjske kmečke rodbine, iz katere je izšlo več znamenitih mož.

Poglej Kranjska in Čop (rodbina)

Črni Kal

Črni Kal, (v času fašizma preimenovan v San Sergio) je značilna istrsko-kraška vas z okoli 220 prebivalci, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Kranjska in Črni Kal

Črnivec (prelaz)

Črnívec (902 mnv) je cestni prelaz na razvodju med Kamniško Bistrico in Savinjo.

Poglej Kranjska in Črnivec (prelaz)

Črnomaljski

Barvni grb rodbine (baronov) Črnomaljskih Rodbina Črnomaljskih (tudi Črnomeljskih, nem: Tschernembl je bila belokranjska oziroma Kranjskem, kranjska viteška in plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. V 16. stoletju so posest prodali in se preselili v Gornjo Avstrijo, kjer so bili povzdignjeni v barone, in od koder so morali zaradi luteranske vere oditi v Švico in deželo Essen.

Poglej Kranjska in Črnomaljski

Črnomelj

Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.

Poglej Kranjska in Črnomelj

Babenberžani

samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Poglej Kranjska in Babenberžani

Babno Polje

Babno Polje z župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja Pogled na Bukovico s Hribom Babno Polje je naselje v Občini Loška dolina.

Poglej Kranjska in Babno Polje

Barbo Waxensteini

Rodbina Barbo (tudi Barbo zu/von Waxenstein) je kranjska (kasneje slovenska) plemiška rodbina, ki izhaja iz Italije.

Poglej Kranjska in Barbo Waxensteini

Begunci iz Posočja 1916-19

Begunci iz Posočja in njihov odhod v begunstvo v času bojev na soški fronti (1916-18).

Poglej Kranjska in Begunci iz Posočja 1916-19

Bela Peč, Trbiž

Bela Peč (ali Fužine, oz. Fusine in Valromana,,, staroitalijansko Roccalba) je naselje med Kranjsko goro in Trbižem, ki je v času Avstro-Ogrske pripadalo deželi Kranjski tik ob nekdanji meji med dvema kronskima deželama: Koroško in Kranjsko.

Poglej Kranjska in Bela Peč, Trbiž

Belin (opera)

Belin je prva opera v slovenskem jeziku, ki jo je uglasbil Jakob Frančišek Zupan po libretu Antona Feliksa Deva.

Poglej Kranjska in Belin (opera)

Belopeška jezera

Belopeška jezera, tudi Mangartska jezera, Fužinska jezera ali Klanška jezera, sta dve jezeri (posamično tudi Klanško in Mangartsko jezero), ki ležita v Julijskih Alpah, natančneje v Mangartski dolini v bližini naselja Trbiž, nedaleč od Rateč in tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo.

Poglej Kranjska in Belopeška jezera

Beneška Slovenija

Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.

Poglej Kranjska in Beneška Slovenija

Bernard Spanheimski

Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.

Poglej Kranjska in Bernard Spanheimski

Bernhard Ferdinand Erberg

Bernhard Ferdinand Erberg, jezuit iz rodbine Erberg, * 20. maj 1718, Ljubljana, † (?) 1773, Krems an der Donau, Avstrija.

Poglej Kranjska in Bernhard Ferdinand Erberg

Bertold (oglejski patriarh)

Bertold, andeški grof, oglejski patriarh, nadškof v Kalocsi, * okrog 1180, Bamberg, † 23. maj 1251, Oglej.

Poglej Kranjska in Bertold (oglejski patriarh)

Bertold II. Andeški

Bertold II.

Poglej Kranjska in Bertold II. Andeški

Bistra, Vrhnika

Bistra je vas s 43 prebivalci (po podatkih iz leta 2018) v Občini Vrhnika, ki stoji na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, ob cesti med Vrhniko in Borovnico.

Poglej Kranjska in Bistra, Vrhnika

Bitka na Kruhovem polju

Bitka na Kruhovem polju (madžarsko Kenyérmezei csata, romunsko Bătălia de la Câmpul Pâinii) je potekala 13. oktobra 1479 med Ogri in Osmani v Transilvaniji.

Poglej Kranjska in Bitka na Kruhovem polju

Bitka pri Šmarju

V bitki pri Šmarju so se 12. septembra 1813 enote Italijanskega kraljestva in Ilirskih provinc spopadle z napredujočimi enotami Avstrijskega cesarstva, sestavljenimi iz hrvaških graničarjev.

Poglej Kranjska in Bitka pri Šmarju

Bitka pri Sisku

Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.

Poglej Kranjska in Bitka pri Sisku

Bitka pri Vittorio Venetu

Bitka pri Vittorio Veneto je bila zadnja bitka na italijanskem bojišču v prvi svetovni vojni.

Poglej Kranjska in Bitka pri Vittorio Venetu

Bitka za Ljubljano (1442)

Bitka za Ljubljano je bilo neuspešno obleganje Ljubljane s strani celjskih grofov v sklopu celjsko-habsburške vojne.

Poglej Kranjska in Bitka za Ljubljano (1442)

Blaž Šubic

Blaž Šubic, slovenski podobar, * 1. februar 1827, Hotovlja, † 16. julij 1899, Gorenja vas.

Poglej Kranjska in Blaž Šubic

Božo Kobe

Božo (Božidar) Kobe, slovenski pravnik, pedagog in komunist, * 12. maj 1913, Golnik, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 18. april 1951, Dabravine, LR Bosna in Hercegovina, FLRJ.

Poglej Kranjska in Božo Kobe

Bohinj

Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.

Poglej Kranjska in Bohinj

Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen leta 1810 (s prvotnim imenom Vrt domovinske flore), je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji.

Poglej Kranjska in Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Brašljevica

Brašljevica je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Ozalj Karlovške županije.

Poglej Kranjska in Brašljevica

Brežice

Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.

Poglej Kranjska in Brežice

Brezovica pri Metliki

Brezovica pri Metliki je razložena obmejna vas v Občini Metlika, ki stoji pod južnim pobočjem Gorjancev severno od doline potoka Sušica.

Poglej Kranjska in Brezovica pri Metliki

Brižinski spomeniki

Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.

Poglej Kranjska in Brižinski spomeniki

Candido Zulliani

Candido Zulliani (zuljáni), kranjski stavbenik, baročni arhitekt, krščen 4. januarja 1712, Trst, † 24. maj 1769, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Candido Zulliani

Carl Snoilsky

Grof Carl Johan Gustaf Snoilsky, švedski pesnik, diplomat, član Švedske akademije, slovenskih korenin, * 8. september 1841, Stockholm, † 19. maj 1903, Stockholm.

Poglej Kranjska in Carl Snoilsky

Carneola

Carneola je stara oznaka za kasnejšo deželo Kranjsko.

Poglej Kranjska in Carneola

Carniola

Carniola je lahko.

Poglej Kranjska in Carniola

Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Poglej Kranjska in Celjski grofje

Celjsko-avstrijska vojna

Celjsko-avstrijska vojna (tudi celjsko-habsburška vojna) je bila vojna med Celjskimi grofi in Habsburžani (ter zavezniki), ki je primarno potekala v prvi polovici 15.

Poglej Kranjska in Celjsko-avstrijska vojna

Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki

Cerkev Marijinega oznanjenja v Kostanjevici na Krki je edina ohranjenjena stavba nekdanjega kostanjeviškega samostana Santa Maria a Fontis. Ta je bil za samostanom v Stični druga, a hkrati zadnja naselbina cistercijanskega reda na ožjem slovenskem ozemlju.

Poglej Kranjska in Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki

Cerkev sv. Ahaca, Kališe

Cerkev sv.

Poglej Kranjska in Cerkev sv. Ahaca, Kališe

Cerkev sv. Jakoba, Blatna Brezovica

Cerkev svetega Jakoba v Blatni Brezovici je podružnična cerkev Župnije Vrhnika.

Poglej Kranjska in Cerkev sv. Jakoba, Blatna Brezovica

Cerkev sv. Lenarta, Pungert

Cerkev svetega Lenarta je podružnična cerkev župnije Šentvid pri Stični, ki stoji severno nad naseljem Pungert.

Poglej Kranjska in Cerkev sv. Lenarta, Pungert

Cerkev sv. Tomaža, Planinca

Cerkev svetega Tomaža v Planinci je podružnična cerkev župnije Preserje.

Poglej Kranjska in Cerkev sv. Tomaža, Planinca

Cerkovna ordninga

Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.

Poglej Kranjska in Cerkovna ordninga

Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo

Cesarski in kraljevi polki so se razvrščali v bojne enote (Kampftruppen) in cesarske in kraljeve enote za bojno podporo, ki jih prikazuje ta seznam (stanje leta 1914).

Poglej Kranjska in Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo

Ciklamen

‎Ciklamen je realistični roman slovenskega narodnozavednega pisatelja Janka Kersnika, ki je izšel leta 1883 v Ljubljanskem zvonu.

Poglej Kranjska in Ciklamen

Ciril Metod Koch

Ciril Metod Koch, slovenski arhitekt, * 31. marec 1867, Kranj, Vojvodina Kranjska (Avstrijsko cesarstvo), † 6. maj 1925, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ciril Metod Koch

Cislajtanija

Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.

Poglej Kranjska in Cislajtanija

Cistercijanski samostan Stična

Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).

Poglej Kranjska in Cistercijanski samostan Stična

Civilna bolnišnica, Ljubljana

Civilna bolnišnica v Ljubljani (zastarelo ljubljanski špital) je bila prva civilna zdravstvena ustanova v Ljubljani in na Kranjskem; obstajala je v letih 1784−1895 na območju ljubljanske Ajdovščine.

Poglej Kranjska in Civilna bolnišnica, Ljubljana

Cobenzl

Rodbina Cobenzl (Kobencelj) je bila plemiška družina, izvorno s Koroškega.

Poglej Kranjska in Cobenzl

Codelliji

Codelliji so bili kranjska in koroška plemiška rodbina.

Poglej Kranjska in Codelliji

Col

Col je naselje in krajevna skupnost v Občini Ajdovščina.

Poglej Kranjska in Col

Constantin von Wurzbach

Vitez Constantin Wurzbach von Tannenberg, (krstno ime Eduard Konstantin Michael Wurzbach; tudi Constant von Wurzbach, Constant(in) Wurzbach von Tannenberg ali Constantin Ritter von Wurzbach-Tannenberg ali Konstantin Wurzbach; psevdonim W. Constant), avstrijski bibliotekar, leksikograf in pisatelj, * 11.

Poglej Kranjska in Constantin von Wurzbach

Coroniniji

Coroniniji (koroníni), so italijanska plemiška rodbina, po izvoru iz Bergama v Lombardiji, ki se prvič omenja v 12. stoletju.

Poglej Kranjska in Coroniniji

Corusi

Corusi (korúzi), tudi Carusa, je italijanska rodbina iz Furlanije, ki se je naselila v Ljubljani.

Poglej Kranjska in Corusi

Dana Zwitter-Tehovnik

Dana Zwitter-Tehovnik (cvíter), koroškoslovenska zgodovinarka, * 19. december 1947, Celovec.

Poglej Kranjska in Dana Zwitter-Tehovnik

Davorin Rovšek

Davorin Rovšek, slovenski fotograf in podjetnik, * 17. november 1867, Gabrje, Avstro-Ogrska, † 29. januar 1949, Ljubljana, Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Poglej Kranjska in Davorin Rovšek

Dežela

Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.

Poglej Kranjska in Dežela

Deželna deska

Kranjsko, vložek v glavni knjigi za gospostvo Smlednik Deželna deska je naziv za evidenco o pravnem prometu z nepremičninami, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah v 18.

Poglej Kranjska in Deželna deska

Deželni ročin

Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni ročin je naziv za listino, s katero je deželni knez (vladar) ob svojem nastopu potrdil privilegirane pravice (privilegije) deželnim stanovom, običajno v zameno za njihovo finančno in vojaško pomoč.

Poglej Kranjska in Deželni ročin

Deželni stanovi

Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.

Poglej Kranjska in Deželni stanovi

Deželni svobodniki

Kranjsko, vložek za deželne svobodnike, 1662-1757 Deželni svobodniki je pojem fevdalizma, ki se v habsburških dednih deželah uveljavi za podložnike, ki so kupili del zemljiškega gospostva, in s tem postali svobodni.

Poglej Kranjska in Deželni svobodniki

Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Deželni zbori so bili v Avstrijskem cesarstvu najvišji, zakonodajni organ kronskih dežel v sklopu cesarstva.

Poglej Kranjska in Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)

Deželsko sodišče

Deželsko sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine.

Poglej Kranjska in Deželsko sodišče

Demeter Bleiweis

Demeter Bleiweis (blájvajs) pl. Trsteniški, slovenski zdravnik, * 3. april 1871, Ljubljana, † 10. januar 1928, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Demeter Bleiweis

Devinski gospodje

Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.

Poglej Kranjska in Devinski gospodje

Dimitrij Zvonimir

Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.

Poglej Kranjska in Dimitrij Zvonimir

Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec

Dobrova je naselje s skoraj 1.000 prebivalci na zahodnem obrobju Ljubljane ter administrativno središče in največje naselje občine Dobrova - Polhov Gradec.

Poglej Kranjska in Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec

Dolenjska

Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).

Poglej Kranjska in Dolenjska

Dolga turška vojna

Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva Kategorija:Vojne Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Kranjska in Dolga turška vojna

Dolina, Trst

Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje Dolina (italijansko San Dorligo della Valle - Dolina, naselje pa le Dolina) je istrsko naselje in občina, nahaja se okoli 4 km jugovzhodno od Trsta.

Poglej Kranjska in Dolina, Trst

Dom Pristava v Javorniškem Rovtu

Dom Pristava v Javorniškem Rovtu je graščina ob vznožju Karavank v Občini Jesenice v severnozahodni Sloveniji.

Poglej Kranjska in Dom Pristava v Javorniškem Rovtu

Domača obrt

Kranjskem'' (1891) Domača obrt je pojem, ki se je izoblikoval proti koncu 19.

Poglej Kranjska in Domača obrt

Dragotin Dežman

Dragotin Dežman (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu, * 3. januar 1821, Idrija, † 11. marec 1889, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Dragotin Dežman

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.

Poglej Kranjska in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Državni simboli Slovenije

Zastava Slovenije Državni simboli Slovenije so simboli, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini za predstavitev slovenskega naroda in njegovih ljudi.

Poglej Kranjska in Državni simboli Slovenije

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Društvo za raziskovanje (prvotno: raziskavanje) jam Ljubljana (s kratico DZRJL) je najstarejše še delujoče jamarsko društvo v Sloveniji, ustanovljeno je bilo leta 1910.

Poglej Kranjska in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

Družba svetega Cirila in Metoda

Družba svetega Cirila in svetega Metoda je bila leta 1885 v Ljubljani ustanovljena zasebna, narodnoobrambna, šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na področju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske.

Poglej Kranjska in Družba svetega Cirila in Metoda

Drugi slovenski kmečki upor

Drugi slovenski kmečki upor je bil eden iz niza kmečkih uporov na Slovenskem, ki se je začel leta 1635.

Poglej Kranjska in Drugi slovenski kmečki upor

Dušan Sernec

Dušan Sernec, slovenski elektrotehnik in politik, * 8. julij 1882, Maribor, † 15. februar 1952, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Dušan Sernec

Duplica

Pogled s hriba Homec: Nožice in Duplica, v ozadju Kamniške Alpe Duplica, naselje in krajevna skupnost na desnem bregu Kamniške Bistrice v občini Kamnik.

Poglej Kranjska in Duplica

Dvorec Dol

Dvorec Dol (nemško Lusttal) je bil baročni dvorec baronov Erberg na levem savskem bregu v Dolu pri Ljubljani s prostranim in zgledno urejenim parkom, »kranjskim Versaillesom«, ki je bil na višku urejenosti v drugi polovici 18.

Poglej Kranjska in Dvorec Dol

Eberhard II. Ebersberški

Eberhard II.

Poglej Kranjska in Eberhard II. Ebersberški

Egkhi

Rodbina Egkh, zgodovinarjem znana tudi z imeni Ecker, Egkher, Egg, Egger, Eck, Ekker ali z vzdevkom Brdski (zu Egkh), je bila stara nemška plemiška rodbina, katere člani so pomembno prispevali h gospodarskemu in političnemu razvoju dežele Kranjske.

Poglej Kranjska in Egkhi

Eleonora Jenko Groyer

Eleonora Jenko Groyer, slovenska zdravnica, * 15. februar 1879 Ljubljana, † 24. junij 1959, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Eleonora Jenko Groyer

Elizabeta Frankopanska

Elizabeta Frankopanska, celjska grofica, * 1373, † 1422 ali 1423, Krapina.

Poglej Kranjska in Elizabeta Frankopanska

Emil Bock

Emil Bock (bók), slovenski zdravnik oftalmolog nemškega rodu, * 19. avgust 1857, Wadowice, Poljska, † 17. december 1916, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Emil Bock

Emil Frelih

Emil Frelih, slovenski operni režiser, scenograf in publicist, 19. december 1912, Ljubljana, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 19. maj 2007, Maribor, Slovenija, e-Občina, pridobljeno 21.

Poglej Kranjska in Emil Frelih

Eno samo je potrebno

Nikolaj Jeločnik je dramo objavil leta 1955 v Buenos Airesu.

Poglej Kranjska in Eno samo je potrebno

Entomologia Carniolica

Entomologia Carniolica exhibens insecta Carnioliae indigena et distributa in ordines, genera, species, varietates.

Poglej Kranjska in Entomologia Carniolica

Erazem Francisci

Erazem Francisci (tudi Erasmus Francisci; pravo ime Erasmus von Finxs), nemški pravnik in polihistor, * 19. november 1627, Lübeck, † 20. december 1694, Nürnberg.

Poglej Kranjska in Erazem Francisci

Erazem Predjamski

Erazem Predjamski oz.

Poglej Kranjska in Erazem Predjamski

Erbergi

Volbenk Danijel Erberg Erbergi, plemiška rodbina na Kranjskem, ki je bila leta 1688 povzdignjena v baronski stan.

Poglej Kranjska in Erbergi

Ernest Železni

Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.

Poglej Kranjska in Ernest Železni

Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana

Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, prej Kristusova cerkev (Christuskirche) je edina cerkvena stavba Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Ljubljani.

Poglej Kranjska in Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana

Evgen Lah

Evgen Lah, slovenski proučevalec ožje domovine, uradnik, pisatelj in statistik, * 15. avgust 1858, Vipava, † 2. februar 1930, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Evgen Lah

Evgen Lampe

Evgen Lampe, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, urednik in politik * 13. november 1874, Metlika, † 16. december 1918, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Evgen Lampe

Felicijan Trubar

Felicijan Trubar, slovenski protestant, * 1555, Kempten, Nemčija, † po letu 1600, Grüntal, Nemčija.

Poglej Kranjska in Felicijan Trubar

Feliks Dev

Feliks Anton (Janez Damascen) Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, * 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Feliks Dev

Ferdinand Seidl

Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog, * 10. marec 1856, Novo mesto, † 1. december 1942, Novo mesto.

Poglej Kranjska in Ferdinand Seidl

Fidelis Terpinc

Fidelis Terpinc, slovenski industrialec, politik in mecen, * 24. april 1799, Kranj, Habsburška monarhija, † 15. februar 1875, Ljubljana, Avstro-Ogrska.

Poglej Kranjska in Fidelis Terpinc

Filip Spanheimski

Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.

Poglej Kranjska in Filip Spanheimski

Filip Trpin

Filip Trpin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in teolog, * 1603 ali 1604, Selca, † 23. junij 1683, Kranj.

Poglej Kranjska in Filip Trpin

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Kranjska in Fosil

Fran Šuklje

za hrvaškega geologa in paleontologa glej Fran Šuklje (geolog) Fran Šuklje, slovenski politik, * 24. oktober 1849, Ljubljana, † 18. avgust 1935, grad Kamen (Novo mesto).

Poglej Kranjska in Fran Šuklje

Fran Barle

Fran Barle, slovenski utemeljitelj in organizator gasilstva, * 20. november 1864, Cerklje na Gorenjskem, † 23. maj 1928, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Fran Barle

Fran Dobovšek

Fran Dobovšek, slovenski naravoslovec, preparator, lepidopterolog, fotograf * 14. april 1876, Boštanj, † 2. oktober 1915, Bosna.

Poglej Kranjska in Fran Dobovšek

Fran Potočnik

Fran Potočnik, slovenski inženir, publicist in politik, * 2. april 1811, Kropa, † 20. junij 1892, Gorica.

Poglej Kranjska in Fran Potočnik

Fran Povše

Fran Povše, slovenski kmetijski strokovnjak in politik, * 1. januar 1845, Kresniške Poljane, † 4. januar 1916, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Fran Povše

Franc Anton von Steinberg

Franc Anton Steinberg (Franz Anton von Steinberg (Stemberg), Franciscus Antonius de Steinberg), zemljemerec, kartograf, politehnik, rudar in slikar, * 28. oktober 1684, Kalec pri Zagorju, † 7. februar 1765, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Franc Anton von Steinberg

Franc Avsec

Franc Avsec, slovenski rimskokatoliški duhovnik, restavrator, urednik in publicist, * 20. avgust 1863, Gotna vas, † 9. marec 1943, Lesce.

Poglej Kranjska in Franc Avsec

Franc Doberlet

Franc Doberlet, slovenski obrtnik in organizator gasilstva, * 6. april 1832, Ljubljana, † 5. maj 1916, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Franc Doberlet

Franc Gartner

Franc Gartner, slovenski kolesar, * 29. marec 1906, Železniki, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1992, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Franc Gartner

Franc Gombač (agronom)

Franc Gombač, slovenski agronom in strokovni pisatelj, * 9. februar 1872, Greta pri Trstu, † 20. november 1938, Barkovlje.

Poglej Kranjska in Franc Gombač (agronom)

Franc Henrik Penn

Franc Henrik Penn (tudi Heinrich Moritz Penn), slovenski gledališki igralec, pisatelj in prevajalec, * 21. december 1838, Ljubljana, † 15. oktober 1918, Dunaj.

Poglej Kranjska in Franc Henrik Penn

Franc Hladnik

Franc de Paula Hladnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in botanik, * 29. marec 1773, Idrija, † 25. november 1844, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Franc Hladnik

Franc Jožef Corusi

Franc Jožef Corusi (korúzi), zdravnik, * 23. marec 1627, Gorica, † 6. oktober 1688, Gorica.

Poglej Kranjska in Franc Jožef Corusi

Franc Jožef Hanibal Hohenwart

Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart, kranjski naravoslovec, * 24. maj 1771, Ljubljana, † 2. avgust 1844, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Franc Jožef Hanibal Hohenwart

Franc Ksaver Lušin

Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.

Poglej Kranjska in Franc Ksaver Lušin

Franc Megušar

Franc Megušar, slovenski zoofiziolog, * 8. december 1876, Kamna Gorica, Avstro-Ogrska (sedaj Občina Radovljica, Slovenija), † 3. avgust 1916, Rudka Mirińska, sedanja Ukrajina.

Poglej Kranjska in Franc Megušar

Franc Pirc

''Kip Franca Pirca na pročelju bolnice St. Cloud v Minnesoti'' Franc Pirc (tudi Pirec), slovenski katoliški duhovnik, misijonar, sadjar in pionir v Ameriki, * 20. november 1785, Kamnik, † 22. januar 1880, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Franc Pirc

Franc Pogačnik - Naval

Franc Pogačnik-Naval, slovenski tenorist, * 20. oktober 1865, Ljubljana, Kranjska, † 9. avgust 1939, Dunaj, Tretji rajh.

Poglej Kranjska in Franc Pogačnik - Naval

Franc Rotman

Franc (tudi Francesco) Rotman (tudi Rottman ali Rothman), slovenski kipar, * 1710, Vipavsko ali Benetke, † 11. januar 1788, Ljubljana Rotman je bil učenec beneškega kiparja Giuseppa Torrettija in po prihodu v Ljubljano sodelavec Francesca Robbe.

Poglej Kranjska in Franc Rotman

Franc Rudež

Franc Rudež (tudi Franz Rudesch), kranjski politik, * 20. januar 1823, Ribnica, † 7. april 1875, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Franc Rudež

Franc Siezenheim

Franc Siezenheim, tudi Franc (Erbard) Siezenheimb, (psevdonimi Jožef Zizenčeli, Joshef Sisentschelli, Sisenthal), kranjski teolog, pridigar in pesnik, * 26. oktober 1658, Ljubljana, † 5. november 1714, Ljubljana, Kranjska, Habsburška monarhija (danes Slovenija).

Poglej Kranjska in Franc Siezenheim

France Železnikar

France Železnikar, slovenski politik, * 1. december 1843, Ljubljana, † 23. februar 1903, Ljubljana.

Poglej Kranjska in France Železnikar

France Stele (umetnostni zgodovinar)

France Stelè, slovenski umetnostni zgodovinar in konservator, univerzitetni profesor, * 21. februar 1886, Tunjice, † 10. avgust 1972, Ljubljana.

Poglej Kranjska in France Stele (umetnostni zgodovinar)

Franciscejski kataster

Gorenje Blato na karti Franciscejskega katastra Franciscejski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1818-1828 uveljavila v habsburških dednih deželah, po reformah cesarja Franca I. Je naslednik Jožefinskega katastra.

Poglej Kranjska in Franciscejski kataster

Franz Kraus

Franz Kraus, avstrijski raziskovalec krasa in jamar, * 28. junij 1834, Dunaj, † 12. januar 1897, Dunaj.

Poglej Kranjska in Franz Kraus

Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein

Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, avstrijski slikar, * 20. januar 1807, Sankt Michael im Lungau, Avstrija, † 29. avgust 1878, Baden.

Poglej Kranjska in Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein

Franz Xaver Wilde

Franz Xaver Wilde, profesor in bibliotekar na ljubljanskem liceju, * 24. avgust 1752, Wielke Karlowice, Poljska, † 31. avgust 1828, Dunaj.

Poglej Kranjska in Franz Xaver Wilde

Friderik I. Celjski

Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.

Poglej Kranjska in Friderik I. Celjski

Friderik II. Celjski

Friderik II.

Poglej Kranjska in Friderik II. Celjski

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Poglej Kranjska in Friderik III. Habsburški

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Poglej Kranjska in Friderik Pregl

Friderik Velbič

Friderik Velbič (Friedrich Martin Josef Welwitsch), avstrijski raziskovalec in botanik, * 5. februar 1806, Gospa Sveta, Avstrijsko cesarstvo, † 20. oktober 1872, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Kranjska in Friderik Velbič

Friedrich Ahn

Friedrich Ahn, nemški bibliograf in slavist, * 5. maj 1861, Celje, † 16. september 1916, Gradec.

Poglej Kranjska in Friedrich Ahn

Gašper Žitnik

Gašper Žitnik (tudi Sitnik, Sittnickh), slovenski pravnik in učitelj, * okoli 1535, Ljubljana, † 1585, Gradec.

Poglej Kranjska in Gašper Žitnik

Gabriel Gruber

Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.

Poglej Kranjska in Gabriel Gruber

Galjot

Galjot je roman prozaista, dramatika, esejista in prevajalca Draga Jančarja, ki je izšel leta 1978 v tedanji Jugoslaviji in je nadalje doživel številne ponatise.

Poglej Kranjska in Galjot

Gallenbergi

Grb rodbine Gallenberg Gallenbergi rodbina Gospodje Gallenbergi, so bili kot stranska veja Gallov, ena izmed najstarejših kranjskih plemiških rodbin, ki se omenja v začetku 12.

Poglej Kranjska in Gallenbergi

Galli

Grb rodbine baronov Gallov Podpeških Rodbina Gallov (tudi Galli z Gallenberga, slovensko 'Gamberka' in kasneje Gall von Gallenstein, slovensko 'Podpeški' in tudi von Rudolfseck, slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju.

Poglej Kranjska in Galli

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Kranjska in Geografija

Geografija na Slovenskem

Geografija v Sloveniji nosi zlasti vzgojno in znanstvenoraziskovalno vlogo.

Poglej Kranjska in Geografija na Slovenskem

Glažuta

Glažuta na Pohorju Glažuta je nekdanji preprost obrat za proizvodnjo stekla, postavljen na gozdnem območju in kurjen z drvmi.

Poglej Kranjska in Glažuta

Glažuta, Loški Potok

Glažuta (kočevarsko Gloschhittn) je opuščeno naselje v Občini Loški Potok.

Poglej Kranjska in Glažuta, Loški Potok

Godič

Godič je naselje v Občini Kamnik.

Poglej Kranjska in Godič

Gorenje Blato

Gorenje Blato je naselje na jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja v Občini Škofljica.

Poglej Kranjska in Gorenje Blato

Goriška brda

Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.

Poglej Kranjska in Goriška brda

Goriški grofje

Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.

Poglej Kranjska in Goriški grofje

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Poglej Kranjska in Gorica

Gornja Panonija (rimska provinca)

Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.

Poglej Kranjska in Gornja Panonija (rimska provinca)

Gospodje Ptujski

Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.

Poglej Kranjska in Gospodje Ptujski

Gospostvo Kodeljevo

Gospostvo Kodeljevo (Turn ob Ljubljanici, Herrschaft Thurn an der Laibach) je bilo v času fevdalizma zemljiško gospostvo v osrednji Sloveniji.

Poglej Kranjska in Gospostvo Kodeljevo

Gračišće

Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Kranjska in Gračišće

Graščina, Radovljica

Graščina, Radovljica Graščina v Radovljica stoji sredi starega mestnega jedra v Radovljici in je ena njenih pomembnejših kulturno-zgodovinskih znamenitosti.

Poglej Kranjska in Graščina, Radovljica

Grad Blagaj

Grad Blagaj je srednjeveški porušeni grad na desnem bregu reke Korane v današnji Karlovški županiji na Hrvaškem.

Poglej Kranjska in Grad Blagaj

Grad Brdo pri Kranju

Grad Brdo pri Kranju je najbolje vzdrževani dvorec v Sloveniji.

Poglej Kranjska in Grad Brdo pri Kranju

Grad Grm

Grad Grm se nahaja na zložni vzpetini na južnem obrobju Novega mesta.

Poglej Kranjska in Grad Grm

Grad Gundrska vas

Grad Gundrska vas (nemško Schloss Gundersdorf) je dvorec v istoimenski vasi ob glavni cesti, ki povezuje Celovec z dolino Krčice in spada v občino Štalenska gora na avstrijskem Koroškem.

Poglej Kranjska in Grad Gundrska vas

Grad Kostel

Grad Kostel je grad v dolini reke Kolpe, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel.

Poglej Kranjska in Grad Kostel

Grad Krško

Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.

Poglej Kranjska in Grad Krško

Grad Prem

Grad Prem se nahaja na slemenastem robu naselja Prem nad reko Reko v bližini Ilirske Bistrice.

Poglej Kranjska in Grad Prem

Grad Raka

Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.

Poglej Kranjska in Grad Raka

Grad Suha

Bakrorez upodobitve Gradu Suha, Topografija Nadvojvodine Koroške iz leta 1681 Grad Suha (nemško Schloss Neuhaus) (tudi Neuhäusl) je srednjeveški grad, ki stoji zahodno od Labota na desnem bregu Drave v istoimenski občini Suha na avstrijskem Koroškem.

Poglej Kranjska in Grad Suha

Grad Turn pri Preddvoru

Grad Turn stoji nad vasjo Potoče, nedaleč od Preddvora na Gorenjskem.

Poglej Kranjska in Grad Turn pri Preddvoru

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Kranjska in Gradec

Gradiščanščina

Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.

Poglej Kranjska in Gradiščanščina

Grajska kapela, Ljubljana

Stolp s kapelo Notranjost kapele Strop kapele Grajska gotska kapela sv.

Poglej Kranjska in Grajska kapela, Ljubljana

Grb Mestne občine Novo mesto

Grb Mestne občine Novo mesto kranjskih mest Grb Mestne občine Novo mesto je občinski svet Mestne občine Novo mesto z Odlokom o grbu in zastavi Mestne občine Novo mesto sprejel 15.

Poglej Kranjska in Grb Mestne občine Novo mesto

Grb Občine Škofja Loka

kranjskih mest Grb Občine Škofja Loka je določen v Odloku o grbu, zastavi, prazniku in pečatu Občine Škofja Loka, objavljenem v UL RS, 23/97.

Poglej Kranjska in Grb Občine Škofja Loka

Grb Občine Črnomelj

Stari grb Občine Črnomelj kranjskih mest Grb Občine Črnomelj ima obliko ščita črne barve, ki je obrobljen z rdečo črto.

Poglej Kranjska in Grb Občine Črnomelj

Grb Občine Kamnik

Grb Občine Kamnik kranjskih mest Grb Občine Kamnik je sprejel Občinski svet občine Kamnik na 28.

Poglej Kranjska in Grb Občine Kamnik

Grb Občine Kočevje

Grb Občine Kočevje kranjskih mest Grb Občine Kočevje je na podlagi 5.

Poglej Kranjska in Grb Občine Kočevje

Grb Občine Kostanjevica na Krki

Grb Občine Kostanjevica na Krki kranjskih mest Grb Občine Kostanjevica na Krki je upodobljen v obliki kroga, ki izhaja iz Plečnikove rešitve, po kateri sta za osnovo vzeti rdeča in bela barva, ki sta barvi vojvodske družine Spanheimov, ustanovnikov območja današnje občine in oblikovalcev njegove zgodovinske podobe.

Poglej Kranjska in Grb Občine Kostanjevica na Krki

Grb Občine Metlika

Grb Občine Metlika kranjskih mest Grb Občine Metlika je predstavljen na ščitu srebrne barve.

Poglej Kranjska in Grb Občine Metlika

Grb Občine Radovljica

Grb Občine Radovljica kranjskih mest Grb Občine Radovljica je hkrati grb mesta Radovljica, upodobljen pa je na zgodnjerenesančnem ščitu, ki izvira iz začetka 16. stoletja.

Poglej Kranjska in Grb Občine Radovljica

Grb Slovenije

Grb Republike Slovenije Grb Republike Slovenije ima obliko ščita.

Poglej Kranjska in Grb Slovenije

Groblje, Rodica

Groblje so zaselek v kraju Rodica v občini Domžale, desno od železniške proge Kamnik - Ljubljana.

Poglej Kranjska in Groblje, Rodica

Grofje Babonići

Grofje Babonići (Babonegi, Babonezići) so bili hrvaška plemiška družina, ki se v virih pojavlja ob koncu 12.

Poglej Kranjska in Grofje Babonići

Grofje Ebersberški

Grb grofov Ebersberških Močna in bogata bavarska družina grofov Sempt-Ebersberg, tudi grofje Sempt ali 'grofje Ebersberški', izvira iz časa koroškega cesarja Arnulfa († 899) pri grofu Sighartu († 906) iz družine Sieghardingerjev in konča z grofom Adalberom II.

Poglej Kranjska in Grofje Ebersberški

Grofje Weimarski

Grb grofije Orlamünde Weimarski, tudi Weimar-Orlamündski, je bila pomembna plemiška družina, ki je od 10.

Poglej Kranjska in Grofje Weimarski

Gustav Pirc

Gustav Pirc, slovenski urednik, novinar, prevajalec in kmetijski strokovnjak, * 20. junij 1859, Škofja Loka, † 3. maj 1923, Bohinj.

Poglej Kranjska in Gustav Pirc

Gustav Thurn-Valsassina

Gustav grof Thurn-Valsassina, Kranjski politik, zadnji deželni glavar Kranjske nemškega rodu, * 13. julij 1836, Radovljica, † 23. julij 1888, Radovljica.

Poglej Kranjska in Gustav Thurn-Valsassina

Gustav Turjaški

Gustav grof Turjaški, kranjski graščak, veleposestnik in politik iz mokriške veje Turjačanov, * 7. julij 1815, grad Mokrice, † 23. januar 1880.

Poglej Kranjska in Gustav Turjaški

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Kranjska in Habsburška monarhija

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Kranjska in Habsburžani

Henrik Franzl

Henrik Franzl, slovenski industrialec, * 24. april 1859, Ljubljana, Avstrijsko cesarstvo, † 3. julij 1917, Ljubljana, Avstro-Ogrska.

Poglej Kranjska in Henrik Franzl

Henrik Freyer

Henrik Freyer (frájer), slovenski botanik, zoolog, paleontolog (ukvarjal se je s fosilnimi ribami in foraminiferami), farmacevt, kartograf in naravoslovec, preparator, * 8. julij 1802, Idrija, † 21. avgust 1866, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Henrik Freyer

Henrik IV. Goriški

Henrik IV.

Poglej Kranjska in Henrik IV. Goriški

Henrik Koroški

Henrik Goriški, - 2.

Poglej Kranjska in Henrik Koroški

Henrik Schollmayer-Lichtenberg

Henrik pl.

Poglej Kranjska in Henrik Schollmayer-Lichtenberg

Herbard VIII. Turjaški

Herbard VIII.

Poglej Kranjska in Herbard VIII. Turjaški

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Poglej Kranjska in Herman Koroški

Herman Spanheimski

Herman Spanheimski ali Herman II.

Poglej Kranjska in Herman Spanheimski

Herren von Graben

Herren von Graben, imenovani tudi von Grabenov, ab dem Graben, von (dem) Graben, von Graben von (zum) Stein, Grabner, Graben zu Kornberg, Grabner zu Rosenburg, in vom Graben, je ime stare avstrijske plemiške rodbine.

Poglej Kranjska in Herren von Graben

Hieronim Ullrich

Hieronim Ullrich, gozdar češkega rodu, * 31. marec 1811, Horní Orlice, Češka, † 13. januar 1866, Kranj.

Poglej Kranjska in Hieronim Ullrich

Hinko Kavčič

Hinko Kavčič, slovenski politik, * 26. september 1846, (?), † 11. januar 1893, Razdrto.

Poglej Kranjska in Hinko Kavčič

Hodi k oltarskomi svestvi

Predgovor druge izdaje, 1923 Ena molitev iz izdaje leta 1923 Molitev pri sveti maši (Hodi k oltarskomi svestvi, 1910 Hodi k oltarskomi svestvi (Hodi k oltarskemu svestvu) je prekmurski molitvenik Jožefa Klekla st. iz leta 1910.

Poglej Kranjska in Hodi k oltarskomi svestvi

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Kranjska in Holokavst

Hrabroslav Volarič

Hrabroslav Volarič, slovenski skladatelj, * 14. november 1863, Kobarid, † 30. september 1895, Devin.

Poglej Kranjska in Hrabroslav Volarič

Hrvaško-slovenski kmečki upor

Slavi vojvodine Kranjske Hrvaško-slovenski kmečki upor (hrvaško seljačka buna), Gubčev upor (hrvaško Gupčeva buna) ali Gubčev kmečki upor je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na slovenskem, bil je med največjimi in najboljše organiziran.

Poglej Kranjska in Hrvaško-slovenski kmečki upor

Hugo Veriand Windischgrätz

knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz, kranjski plemič, veleposestnik in politik, * 17. november 1854 Firence, † 15. maj 1920 grad Hošperk, Planina.

Poglej Kranjska in Hugo Veriand Windischgrätz

Idrija

Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.

Poglej Kranjska in Idrija

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Poglej Kranjska in Iliri

Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.

Poglej Kranjska in Ilirska Bistrica

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Poglej Kranjska in Ilirske province

Ilirski polk

Ilirski polk (izvirno francosko Regiment d'Illyrie) je bil lahek pehotni polk z nabornim območjem v Ilirskih provincah.

Poglej Kranjska in Ilirski polk

Ilirsko kraljestvo

Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.

Poglej Kranjska in Ilirsko kraljestvo

Imenjska knjiga

Kranjsko, vložek ljubljanskega škofa za obdobje 1546-1618 Imenjska knjiga je davčna evidenca, ki so jo vodili deželni stanovi v habsburških dednih deželah, od 15.-19.

Poglej Kranjska in Imenjska knjiga

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Kranjska in Istra

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Kranjska in Italija

Ivan Anton Apostel

Ivan Anton Apostel, slovenski kapucin in leksikograf, * 6. junij 1711, Maribor, † 8. november 1784, Celje.

Poglej Kranjska in Ivan Anton Apostel

Ivan Šušteršič

Ivan Šusteršič (tudi Šušteršič), slovenski advokat in politik, * 29. maj, 1863, Ribnica, † 20. september, 1925, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ivan Šušteršič

Ivan Baloh

Ivan Baloh, slovenski rimokatoliški duhovnik in pisatelj, * 17. avgust 1873, Ljubljana, † 21. oktober 1954, Brescia, Lombardija, Italija.

Poglej Kranjska in Ivan Baloh

Ivan Bartl (slikar)

Ivan Bartl, slovenski slikar, * 8. marec 1765, Trbiž, † 21. november 1830, Beljak.

Poglej Kranjska in Ivan Bartl (slikar)

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Poglej Kranjska in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ivan Grohar

Ivan Grohar, slovenski slikar, * 15. junij 1867, Spodnja Sorica, † 19. april 1911, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ivan Grohar

Ivan Hribar

Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ivan Hribar

Ivan Jager

Ivan (John) Jager, slovenski in ameriški arhitekt in urbanist * 16. maj 1871, Bistra, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 13. oktober 1959, Minneapolis, Minnesota, Združene države Amerike.

Poglej Kranjska in Ivan Jager

Ivan Kacijanar

Ivan Kacijanar (nemško Hans Katzianer zu Katzenstein), kranjsko avstrijski general, kranjski deželni glavar, * (?) 1491, Grad Kamen, Begunje na Gorenjskem, † 27. oktober 1539, Hrvatska Kostajnica.

Poglej Kranjska in Ivan Kacijanar

Ivan Knez

Ivan Knez, slovenski trgovec, podjetnik, gospodarstvenik in politik, * 9. avgust 1853, Podgora nad Šentvidom pri Ljubljani, † 2. januar 1926, Dunaj.

Poglej Kranjska in Ivan Knez

Ivan Kozler

Ivan (Janez) Kozler, kranjski politik,* 7. marec 1819, Kočevska Reka, † 31. maj 1898, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ivan Kozler

Ivan Lenković

Grb Ivana Lenkoviča Ivan Lenković (*? v Liki - †1569. v Metliki), hrvaški plemič in general, poveljnik Uskokov.

Poglej Kranjska in Ivan Lenković

Ivan Nepomuk Cerar

Ivan Nepomuk Cerar (včasih tudi Janez ali Ivan Cerer /Zörrer), slovenski gozdarski strokovnjak, urednik, novinar in politični delavec, * 5. maj 1789, Škofja Loka, † 14. oktober 1849, Trst.

Poglej Kranjska in Ivan Nepomuk Cerar

Ivan Zhuber

Ivan Zhuber pl. Okrog (tudi Čuber, Tschuber), slovenski zdravnik, * 8. december 1790, Gabrje, Novo mesto, † 26. februar 1865, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ivan Zhuber

Janez Danijel Erberg

Janez Danijel Erberg, baron in pravnik iz rodbine Erbergov, * 14. december 1647, Kočevje, † 5. marec 1716, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Janez Danijel Erberg

Janez Erazem Engleshaus

Janez Erazem Engelshaus, kranjski plemič, * 1662, † 1715.

Poglej Kranjska in Janez Erazem Engleshaus

Janez Friderik Egger

Janez Friderik Egger, slovenski tiskar in politik, * 1735 Saška, † 1799, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Janez Friderik Egger

Janez Gorkič

Janez Gorkič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, salezijanec in vzgojitelj, * 24. avgust 1907, Vrtojba, † 22. december 1990 Lanuvio v bližini Rima, Italija.

Poglej Kranjska in Janez Gorkič

Janez Gregor Dolničar

Janez Gregor Dolničar (tudi Thalnitscher), slovenski pravnik, proučevalec antičnih napisov, kronist in zgodovinar, * 10. marec 1655, Ljubljana, † 3. oktober 1719, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Janez Gregor Dolničar

Janez Karl Filip Kobencl

Janez Karl Filip Kobencl, kranjski diplomat, politik in prostozidar, * 1712, Ljubljana, † 1770, Bruselj.

Poglej Kranjska in Janez Karl Filip Kobencl

Janez Krstnik Mayr

Janez Krstnik Mayr von Mayregg tudi Janez Baptist, tiskar in knjigotržec, ki je deloval na Kranjskem, * 20. februar 1634, Frauen-Chiemsee na Bavarskem, † 1708, Salzburg.

Poglej Kranjska in Janez Krstnik Mayr

Janez Ljubljanski

Kopija freske ''Sv. Miklavž reši mladeniče'' (1443), Narodna galerija Slovenije Janez Ljubljanski, slikar * (?), izpričan med 1433 in 1460.

Poglej Kranjska in Janez Ljubljanski

Janez Ludvik Schönleben

Janez Ludvik Schönleben, duhovnik, govornik in zgodovinar, * 16. november 1618, Ljubljana, + 15. oktober 1681, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Janez Ludvik Schönleben

Janez Mandelc

Janez (Janž) Mandelc (tudi Manlius ali Mannel), slovenski tiskar, * (?), † 1605, Kerestur, Ogrska.

Poglej Kranjska in Janez Mandelc

Janez Nepomuk Edling

Janez Nepomuk Edling, grof in šolnik, krščen, 1. maja 1751 v Gorici, † 1793, Dunaj.

Poglej Kranjska in Janez Nepomuk Edling

Janez Nepomuk Kalister

Janez Nepomuk Kalister, slovenski poslovnež in mecen,* 9. maj 1806, Slavina, Avstrijsko cesarstvo, † 17. december 1864, Trst, Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Kranjska in Janez Nepomuk Kalister

Janez Nepomuk Oblak

Janez Nepomuk Oblak, slovenski pravnik, * 22. marec 1780, Lučine, † 15. september 1858, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Janez Nepomuk Oblak

Janez Pavel Qualiza

Janez Pavel Qualiza (tudi Janez Pavel Hvalica), slovenski zdravnik, * 2. avgust 1651, Ljubljana, † 16. januar 1715, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Janez Pavel Qualiza

Janez Piber

Janez Ivan Piber, slovenski rimskokatoliški duhovnik in politik, * 12. april 1866, Mlino pri Bledu, † 10. junij 1934, Ljubljana, pokopan Šenčur pri Kranju.

Poglej Kranjska in Janez Piber

Janez Stanonik

Janez Stanonik, slovenski anglist, germanist (nemcist), literarni zgodovinar, urednik * 2. januar 1922, Slovenj Gradec, † 28. december 2014, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Janez Stanonik

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Poglej Kranjska in Janez Vajkard Valvasor

Janez Valentin Metzinger

''Sv. Frančišek Saleški spoveduje plemiča'' (1753, Narodna galerija Slovenije) Janez Valentin Metzinger, slovenski slikar francoskega rodu, * krščen 19. april 1699, Saint-Avold (Lorena, danes Francija), † 12. marec 1759, Ljubljana Je osrednja figura slovenskega baročnega slikarstva.

Poglej Kranjska in Janez Valentin Metzinger

Janko Ponebšek

Janko Ponebšek, slovenski pravnik, davčni uradnik in ornitolog, * 30. maj 1861, Preska nad Kostrevnico, † 14. januar 1935, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Janko Ponebšek

Janoš Županek

Janoš Županek (madžarsko Zsupánek János), slovenski pisatelj in pomožni kantor na Madžarskem, *6. januar 1861, Šalovci, †11. marec 1951, Šalovci,.

Poglej Kranjska in Janoš Županek

Jernej iz Loke

Jernej iz Loke, kranjski slikar, * konec 15. ali začetek 16. stoletja, Škofja Loka (?), † 16.

Poglej Kranjska in Jernej iz Loke

Jernej Pečnik

Jernej Pečnik, slovenski arheolog samouk, * 24. avgust 1835, Cesta, † 12. junij 1914, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Jernej Pečnik

Jernej Uršič

Jernej Uršič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 23. avgust 1784, Idrija, † 30. avgust 1860, Kamna Gorica.

Poglej Kranjska in Jernej Uršič

Jezuitski kolegij v Ljubljani

Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v ozadju del jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja Jezuitski kolegij v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1597, razpuščen leta 1773 in obujen leta 2017.

Poglej Kranjska in Jezuitski kolegij v Ljubljani

Jože Merlak

Jože Merlak, slovenski general, * 22. februar 1917, Bistra, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 6. december 1970, Ljubljana, SR Slovenija, SFRJ.

Poglej Kranjska in Jože Merlak

Jožef Anton Codelli

Jožef Anton II.

Poglej Kranjska in Jožef Anton Codelli

Jožef Anton Lerchinger

Sv. Hieronim'' (Narodna galerija Slovenije) Jožef Anton Lerchinger (tudi Lerhinger), slovenski slikar, * ok.

Poglej Kranjska in Jožef Anton Lerchinger

Jožef Blaznik

Jožef Blaznik (tudi Blasnik), slovenski tiskar in založnik, * 7. februar 1800, Idrija, † 23. junij 1872, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Jožef Blaznik

Jožef Frančišek Buh

Jožef Frančišek Buh, slovenski duhovnik, misijonar, urednik, izdajatelj in nabožni pisec, * 17. marec 1833, Zadobje, † 3. februar 1923, Duluth, Minnesota, ZDA.

Poglej Kranjska in Jožef Frančišek Buh

Jožef Grbec

Jožef Grbec (tudi Gerbec), slovenski kirurg in lekarnar, * cca.

Poglej Kranjska in Jožef Grbec

Jožef Kalasanc Erberg

Jožef Kalasanc Erberg, kranjski botanik in literarni zgodovinar, * 27. avgust 1771, Ljubljana, † 10. julij 1843, Dol pri Ljubljani.

Poglej Kranjska in Jožef Kalasanc Erberg

Jožef Krajnc

Jožef Krajnc (tudi Josef Krainz, Josef Krainc), slovenski pravnik, * 17. februar 1821, Škale pri Velenju, † 22. februar, 1875, Praga.

Poglej Kranjska in Jožef Krajnc

Jožef Marija Šemrl

Save pri Kranju Jožef Marija Šemrl (tudi Schemerl in Schemmerl, Joseph Maria Schemerl von Leythenbach), slovensko-avstrijski gradbenik, * 26. marec 1754, Ljubljana, † 28. januar 1844, Dunaj.

Poglej Kranjska in Jožef Marija Šemrl

Jožef Potočnik

Jožef Potočnik (tudi Josip Pototschnig), slovenski pravnik in politik, * 5. februar 1753, Kropa, † 8. avgust 1808, Šmartno pod Šmarno goro.

Poglej Kranjska in Jožef Potočnik

Jožef Savinšek

Josip Savinšek, od leta 1871 Jožef vitez pl.

Poglej Kranjska in Jožef Savinšek

Jožef Schwegel

Baron Jožef Schwegel (tudi Švegel ali Žvegel), diplomat, politik, gospodarstvenik, pisatelj in pesnik, * 29. februar 1836, Zgornje Gorje, Avstrijsko cesarstvo, † 16. september 1914, Bled, Avstro-Ogrska.

Poglej Kranjska in Jožef Schwegel

Jožefinski kataster

Kranjsko, naborni okraj Goričane, davčna občina Zgornja Šiška Jožefinski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je v letih 1789-1790 uveljavila v habsburških dednih deželah, po reformah cesarja Jožefa II.

Poglej Kranjska in Jožefinski kataster

Josef Suppan

Josef Suppan (tudi Jožef Supan ali Josip Suppan), kranjski pravnik, gospodarstvenik in politik, * 9. januar 1828, Innichen, † 5. julij 1902, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Josef Suppan

Josip Armič

Josip Armič, slovenski učitelj in publicist, * 22. februar 1870, Kamnica, † 17. julij 1937, Celje.

Poglej Kranjska in Josip Armič

Josip Gorup

Josip vitez Gorup pl.

Poglej Kranjska in Josip Gorup

Josip Lončarič

Josip Lončarič, slovenski gradbeni podjetnik hrvaškega rodu, * 6. avgust 1867, Selce, Crikvenica, † 5. julij 1931, Skrad.

Poglej Kranjska in Josip Lončarič

Josip Novak (učitelj)

Josip Novak, slovenski učitelj in organizator šolstva, * 29. december 1869, Ljubljana, † 7. oktober 1934, Vižmarje.

Poglej Kranjska in Josip Novak (učitelj)

Josip Pfeifer

Josip Pfeifer, slovenski upravni uradnik in zgodovinopisec, * 17. avgust 1835, Ljubljana, † 21. junij 1906, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Josip Pfeifer

Josip Poklukar

Josip Poklukar, prvi slovenski deželni glavar vojvodine Kranjske, vitez reda železne krone III. stopnje v avstro-ogrski monarhiji, * 7. marec 1837, Bled /Krnica, Gorje, † 18. marec 1891, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Josip Poklukar

Josip Vošnjak

Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M.Dravinjski) slovenski politik, zdravnik in pisatelj, * 4. januar 1834, Šoštanj, † 21. oktober 1911, Visole pri Slovenski Bistrici.

Poglej Kranjska in Josip Vošnjak

Josip Zhishman

Josip Zhishman (tudi Josip Čižman), slovenski cerkvenopravni zgodovinar in jezikoslovec, * 18. februar 1820, Ljubljana, † 4. september 1894, Dunaj.

Poglej Kranjska in Josip Zhishman

Josip Zurc

Josip »Jože« Zurc, slovenski gostilničar in politik, * 4. avgust 1861, Novo mesto, † 6. oktober 1930, Novo mesto.

Poglej Kranjska in Josip Zurc

Jud ali Žid

Izrazi kot Jud, judovski itd.

Poglej Kranjska in Jud ali Žid

Judovska četrt v Ljubljani

Judovska četrt v Ljubljani je bila v srednjem in zgodnjem novem veku četrt Ljubljane, ki je zajemala današnji Novi in Jurčičev trg, Židovsko ulico in stezo ter Gosposko in Čevljarsko ulico.

Poglej Kranjska in Judovska četrt v Ljubljani

Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno

Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med letoma 1918 in 2003.

Poglej Kranjska in Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno

Julij Fraenzl

Julij vitez Fraenzl pl.

Poglej Kranjska in Julij Fraenzl

Julijana Zakrajšek

Julijana Zakrajšek, slovenska pletilka, superstoletnica, * 28. oktober 1912, Opalkovo, Kranjska, Avstro-Ogrska (zdaj Slovenija).

Poglej Kranjska in Julijana Zakrajšek

Jure Grando

Jure Grando Alilović ali Giure Grando (1579–1656) je bil vaščan iz Istre (danes Hrvaška), ki je bil morda prva resnična oseba, ki je bila v zgodovinskih zapisih opisana kot vampir.

Poglej Kranjska in Jure Grando

Jurij Dalmatin

Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Jurij Dalmatin

Jurij Dolinar (zdravnik)

Jurij Dolinar tudi Dolliner, slovenski zdravnik in botanik, * 11. april 1794, Radeče, † 16. april 1872, Idrija.

Poglej Kranjska in Jurij Dolinar (zdravnik)

Jurij Jonke

Jurij Jonke, slovenski rimskokatoliški duhovnik in čebelar, * 17. april 1777, Konca vas, † 12. maj 1864, Črmošnjice.

Poglej Kranjska in Jurij Jonke

Jurij pl. Črnomaljski

Jurij pl.

Poglej Kranjska in Jurij pl. Črnomaljski

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Kranjska in Jurij Vega

Kajkavščina

Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.

Poglej Kranjska in Kajkavščina

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.

Poglej Kranjska in Kamniško-Savinjske Alpe

Kamnik

Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Kranjska in Kamnik

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Kranjska in Karantanija

Karel Friderik Jožef Strahl

Karel Friderik Jožef pl.

Poglej Kranjska in Karel Friderik Jožef Strahl

Karel Hohenwart

Grof Karl Siegmund von Hohenwart, avstrijski politik, * 12. februar 1824, Dunaj; † 26. april 1899, Dunaj.

Poglej Kranjska in Karel Hohenwart

Karel I. Habsburško-Lotarinški

Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.

Poglej Kranjska in Karel I. Habsburško-Lotarinški

Karel II. Avstrijski

Karel II.

Poglej Kranjska in Karel II. Avstrijski

Karel Jožef Prenner

Karel Jožef Prenner, slovenski zgodovinski pisec, * 3. november 1780, Škofja Loka, † 13. maj 1841, Stična.

Poglej Kranjska in Karel Jožef Prenner

Karel Wurzbach

Karel baron Wurzbach pl.

Poglej Kranjska in Karel Wurzbach

Karel Zois

Karel Zois s polnim imenom Karel Filip Evgen Zois, baron Edelsteinski, slovenski botanik, * 18. november 1756, Ljubljana, † 29. oktober 1799, Trst.

Poglej Kranjska in Karel Zois

Karl Born

Baron Karel Born, kranjski politik in podjetnik, lastnik gozdov v Jelendolu, * 7. junij 1876, Berlin, † 27. september 1957, Dunaj.

Poglej Kranjska in Karl Born

Karl Wilhelm Philipp von Auersperg

Knez Karl Wilhelm Philipp von Auersperg (tudi Carlos), vojvoda Kočevja, avstrijsko-češki politik, * 1.

Poglej Kranjska in Karl Wilhelm Philipp von Auersperg

Karni

Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).

Poglej Kranjska in Karni

Karniola

Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.

Poglej Kranjska in Karniola

Kartuzijanski samostan Bistra

Kartuzijanski samostan Bistra ali Kartuzija Bistra, latinsko Domus Vallis jocosae, je bila ustanovljena kot tretja kartuzija na Slovenskem.

Poglej Kranjska in Kartuzijanski samostan Bistra

Katari

Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.

Poglej Kranjska in Katari

Katoliška narodna stranka

Katoliška narodna stranka (kratica KNS) je bila slovenska politična stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.

Poglej Kranjska in Katoliška narodna stranka

Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije

Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije (Katoliški katekizem z glavnimi zgodbami biblije) je prekmurski katoliški katekizem avtorja Jožefa Sakoviča iz leta 1907.

Poglej Kranjska in Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije

Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.

Poglej Kranjska in Klasična gimnazija v Ljubljani

Knafljeva ustanova

Ulica v prvem okraju Dunaja leta 1896, v ozadju Knafljeva hiša, postavljena leta 1859 na mestu prvotne Knafljeva ustanova je zasebna štipendijska ustanova s sedežem na Dunaju, ki deluje od leta 1676.

Poglej Kranjska in Knafljeva ustanova

Koče, Postojna

Koče so obcestno naselje v dolini reke Pivke v Občini Postojna na Notranjskem.

Poglej Kranjska in Koče, Postojna

Kolesarstvo

thumb Tour de France Kolesarstvo je aktivnost vožnje s kolesom, ki se uporablja tako v transportne namene, kot za namene športa, rekreacije ali turizma.

Poglej Kranjska in Kolesarstvo

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Kranjska in Koper

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Kranjska in Koroška (vojvodina)

Koroška Bela

Koroška Bela je naselje z okoli 2100 prebivalci v Občini Jesenice, v Zgornjesavski dolini, na severozahodu Slovenije.

Poglej Kranjska in Koroška Bela

Koroška Rinka

Koroška Rinka ali Križ (2433 m) je gora v osrednjih Kamniško-Savinjskih Alpah.

Poglej Kranjska in Koroška Rinka

Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

Poglej Kranjska in Koroški plebiscit

Kosezi

Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.

Poglej Kranjska in Kosezi

Kraljevina Češka

Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.

Poglej Kranjska in Kraljevina Češka

Kranjska bunika

Kranjska bunika (znanstveno ime Scopolia carniolica), tudi kranjski volčič, je strupena rastlina iz družine razhudnikovk z rdečkasto rjavimi cvetovi na dolgih, visečih pecljih.

Poglej Kranjska in Kranjska bunika

Kranjska deželna banka

Kranjska deželna banka je bila banka ustanovljena za financiranje potreb gospodarstva v deželi Kranjski.

Poglej Kranjska in Kranjska deželna banka

Kranjska gramatika

''Kranjska gramatika'' Kranjska gramatika (s polnim naslovom Kraynska grammatika, das ist: Die kraynerische Grammatik, oder Kunst die kraynerische Sprache regelrichtig zu reden, und zu schreiben) velja za normativno in didaktično slovnico ne-še slovenskega, ampak kranjskega jezika.

Poglej Kranjska in Kranjska gramatika

Kranjska industrijska družba

Kranjska industrijska družba (KID, Krainische Industrie Gesellschaft) je bila tretja delniška družba na Kranjskem, ustanovljena leta 1869.

Poglej Kranjska in Kranjska industrijska družba

Kranjska klobasa

Kránjska klobása je slovenska narodna mesna jed.

Poglej Kranjska in Kranjska klobasa

Kranjska lilija

Kranjska lilija ali zlato jabolko (znanstveno ime Lilium carniolicum) je cvetlica iz družine lilijevk, ki je ime dobila po deželi Kranjski.

Poglej Kranjska in Kranjska lilija

Kranjski deželni dvorec

Kranjski deželni dvorec in Kongresni trg Kranjski deželni dvorec ali Deželni dvorec v Ljubljani je bil sedež nekdanjega kranjskega deželnega zbora, v katerem je le-ta zasedal in imel svoje urade.

Poglej Kranjska in Kranjski deželni dvorec

Kranjski deželni zbor

Kranjskega deželnega dvorca Kranjski deželni zbor je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske.

Poglej Kranjska in Kranjski deželni zbor

Kranjski grb

grb vojvodine Kranjske, spremenjen in dopolnjen po letu 1463 Kranjski grb je grb zgodovinske pokrajine Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Poglej Kranjska in Kranjski grb

Kranjski jeglič

Kranjski jeglič (znanstveno ime Primula carniolica) je slovenski endemit, ki se je razvil v ledeni dobi in je ena naših najznamenitejših rastlin.

Poglej Kranjska in Kranjski jeglič

Kranjski ovnič

Kranjski ovnič (znanstveno ime Zygaena carniolica) je dnevno aktiven nočni metulj iz družine ovničev, ki živi v večjem delu Evrope, razen njenega skrajnega severa.

Poglej Kranjska in Kranjski ovnič

Kranjski prezbiterij

Kranjski prezbiterij je po značilnem ikonografskem programu poslikan gotski prezbiterij na Kranjskem.

Poglej Kranjska in Kranjski prezbiterij

Krščanska demokracija

Krščanska demokracija je politična usmeritev, ki v sebi združuje ideale krščanstva in demokracije.

Poglej Kranjska in Krščanska demokracija

Krbavska bitka

Krbavska bitka, bitka na Krbavskem polju v Liki, 9. septembra 1493, v kateri je bosanski sandžak-beg Hadim Jakub-paša premagal hrvaško plemiško vojsko pod poveljstvom bana Emerika Derenčina.

Poglej Kranjska in Krbavska bitka

Krištof Fašank

Krištof Fašank (tudi Faschang), rimskokatoliški duhovnik in pridigar, * začetek 16. stoletja (?), † 11. september 1580, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Krištof Fašank

Krim (gora)

Krim je 1107 metrov visoka gora na južnem obrobju Ljubljanskega barja, najvišja v Krimskem hribovju (imenovanem tudi krimsko-mokriško, še po drugem najvišjem vrhu, Mokrecu).

Poglej Kranjska in Krim (gora)

Krvavi kamen

Krvavi kamen Krvavi kamen je kamniti osamelec na Gorjancih, ki ga spremlja mnogo legend.

Poglej Kranjska in Krvavi kamen

Laibacher Zeitung

Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.

Poglej Kranjska in Laibacher Zeitung

Lavrenčičeva hiša

Lavrenčičeva hiša, tudi stara pošta, je dvonadstropna hiša, ki stoji v središču Vrhnike, na Cankarjevem trgu 1 ob bregu Ljubljanice.

Poglej Kranjska in Lavrenčičeva hiša

Leopold Žužek

Leopold Žužek, slovenski pravnik in politik, * 11. september 1877, Žužemberk, † 5. september 1927, (?).

Poglej Kranjska in Leopold Žužek

Leopold Belar

Leopold Belar, slovenski skladatelj, * 27. oktober, 1828, Idrija, † 17. junij 1899, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Leopold Belar

Leopold Cvek

Leopold Cvek, slovenski učitelj, skladatelj in organist, * 9. november 1814, Idrija, † 2. september 1896, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Leopold Cvek

Leopold III. Habsburški

Leopold III.

Poglej Kranjska in Leopold III. Habsburški

Lepi janičar

Lepi janičar je zgodovinski vojni roman slovenskega pisatelja Rada Murnika, ki prikazuje romantično izmišljeno podobo Bosne v 15. stoletju.

Poglej Kranjska in Lepi janičar

Licejska knjižnica v Ljubljani

Licejska knjižnica v Ljubljani, poimenovana tudi Licejka ali uradno Študijska knjižnica je prva slovenska knjižnica, namenjena podpori izobraževanju in raziskovalnemu delu in danes velja za predhodnico Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Poglej Kranjska in Licejska knjižnica v Ljubljani

Lipicanec

Lipicánec je slovenska avtohtona pasma, vzrejena v Lipici.

Poglej Kranjska in Lipicanec

Ljubelj

Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.

Poglej Kranjska in Ljubelj

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Kranjska in Ljubljana

Ljubljanski kongres

Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.

Poglej Kranjska in Ljubljanski kongres

Ludvik Dimitz

Ludvik Dimitz (dímie), slovenski gozdar in narodno gospodarski delavec, * 9. september 1842, Ljubljana, † 22. april 1912, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ludvik Dimitz

Ludvik Kozjaški

Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.

Poglej Kranjska in Ludvik Kozjaški

Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim

Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim, baron, okrožni glavar, * 16. junij 1795, Praga, † 14. januar 1873, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim

Ludvik Zadnik

Ludvik (Ljudevit) Zadnik (tudi Sadnik), slovenski časnikar, politik in delavski organizator, * 17. september 1864, Ljubljana, † 3. avgust 1950, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Ludvik Zadnik

Ludwig Theodor Elze

Ludwig Theodor Elze, nemški protestantski teolog in zgodovinar protestantske dobe, * 17. julij 1823, Alten, Anhalt-Dessau (danes Nemčija), † 27. junij, 1900, Benetke, Kraljevina Italija (danes Republika Italija).

Poglej Kranjska in Ludwig Theodor Elze

Luka Rus

Luka Rus (tudi Russ), slovenski pravnik, * (?) 1767, Mirna Peč, † 5. julij 1836, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Luka Rus

Magdalena Gornik

Magdalena Gornik, (tudi Gornikova Lenčka ali Alenka), slovenska rimskokatoliška mistikinja in teologinja ter stigmatikinja; * 19. julij 1835, Janeži, Sodražica (Avstrijsko cesarstvo), † 23. februar 1896, Petrinci, Sodražica (Avstro-Ogrska, danes Slovenija).

Poglej Kranjska in Magdalena Gornik

Magdalenska gora

Magdalenska gora je eno najpomembnejših arheoloških železnodobnih najdišč v Sloveniji, ki leži na 504 mnm visoki vzpetini severovzhodno od naselja Šmarje - Sap.

Poglej Kranjska in Magdalenska gora

Magnus Saški

Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.

Poglej Kranjska in Magnus Saški

Majnhard IV. Goriški

Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.

Poglej Kranjska in Majnhard IV. Goriški

Maks Miklavčič

Profesor in duhovnik Maks Miklavčič Maks Miklavčič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, zgodovinar in nabožni pisec, * 11. oktober 1900, Dolenja Ravan, † 19. julij 1971, Poljane nad Škofjo Loko.

Poglej Kranjska in Maks Miklavčič

Maksimilijan Leopold Rasp

Maksimilijan Leopold Rasp, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog, šolnik in mecen, * 19. november 1673, Škofja Loka, † 12. december 1742, Kamnik.

Poglej Kranjska in Maksimilijan Leopold Rasp

Marijin steber, Ljubljana

Marijin steber je sveti Mariji posvečeno znamenje v obliki stebra z Marijinim kipom na vrhu, ki stoji na Levstikovem trgu pred župnijsko cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani.

Poglej Kranjska in Marijin steber, Ljubljana

Marindol

Márindol (tudi Marijin dol, Šobatovci in Šobatovo selo) je naselje v Sloveniji.

Poglej Kranjska in Marindol

Marko Štuhec

Marko Štuhec, slovenski zgodovinar * 29. julij 1959, Maribor.

Poglej Kranjska in Marko Štuhec

Marko Pernhart

Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.

Poglej Kranjska in Marko Pernhart

Markvart IV.

Markvart IV. ali tudi Markvart IV.

Poglej Kranjska in Markvart IV.

Martin Hočevar

Martin Hočevar, slovenski poslovnež, mecen in politik,* 7. oktober 1810, Podlog, Avstrijsko cesarstvo, † 17. april 1886, Krško, Avstro-Ogrska.

Poglej Kranjska in Martin Hočevar

Matej Brodnik

Brodnikov ''Portret ženske'' iz leta 1844 Matej (Matija) Brodnik, slovensko-hrvaški slikar, * 1814, Dolenjske Toplice, † 31. marec 1845, Zagreb.

Poglej Kranjska in Matej Brodnik

Matevž Langus

Matevž Langus ali Matej Langus, slovenski slikar in freskant, * 9. september 1792, Kamna Gorica pri Kropi, † 20. oktober 1855, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Matevž Langus

Matevž Ravnikar - Poženčan

Matevž Ravnikar (s psevdonimom Poženčan), slovenski katoliški duhovnik,zgodovinar, pesnik in zbiralec folklornega gradiva, * 1. avgust 1802, Poženik, † 14. februar 1864, Predoslje.

Poglej Kranjska in Matevž Ravnikar - Poženčan

Matija Čep

Matija Čep (tudi Chep ali Choep), filolog, deloval 1750 ~ 1800.

Poglej Kranjska in Matija Čep

Matija Erjavec

Matija Erjavec, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 12. februar 1836, Kriška vas, † 14. junij 1908, Vipava.

Poglej Kranjska in Matija Erjavec

Matija Hvale

Stran iz knjige ''Razlaga filozofije narave'' Matija Hvale, tudi Matthie Qualle, Mathias Qualle, slovenski filozof, poznosrednjeveški sholastik z začetki humanizma, * 1470 ali še prej, Vače, Kranjska, (danes Slovenija), † 1518.

Poglej Kranjska in Matija Hvale

Matija Jonko

Matija Jonko, slovenski politik, * 14. februar 1825, Lokve, Črnomelj, † 25. avgust 1902, Bovec.

Poglej Kranjska in Matija Jonko

Matija Kavčič

Matija Kavčič, slovenski pravnik in politik, * 18. september 1802, Medvode, † 11. oktober 1863, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Matija Kavčič

Matija Prelog

Pomnik Zdravniškega društva Maribor na pobreškem pokopališču, kjer je med umrlimi zdravniki zapisano tudi Prelogovo ime. Rojstna hiša Matije Preloga v Hrastju-Moti (danes občina Radenci) okoli leta 1908 (foto Alto Huber). Matija Prelog, narodni buditelj, slovenski zdravnik, politik, časnikar, publicist, * 27.

Poglej Kranjska in Matija Prelog

Medonosna čebela

Medonosna čebela ali domača čebela (znanstveno ime Apis mellifera) je vrsta čebele, izvorno razširjena po Afriki in Evraziji, ki jo je človek udomačil za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov ter opraševanje kulturnih rastlin, pri tem pa zanesel po vsem svetu.

Poglej Kranjska in Medonosna čebela

Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Poglej Kranjska in Mejna grofija Istra

Mejni grof

Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.

Poglej Kranjska in Mejni grof

Metlika

Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.

Poglej Kranjska in Metlika

Michelangelo Zois

Michelangelo Zois (cójs), podjetnik in zemljiški gospod italijanskega rodu, * 14. marec 1694, Cacodelli, Berbenno, Italija, † 27. avgust 1777, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Michelangelo Zois

Mihael Ambrožič

Mihael Ambrožič, slovenski čebelar, * 6. september 1846, Mojstrana, † 4. julij 1904, Mojstrana.

Poglej Kranjska in Mihael Ambrožič

Mihael Angelo Pagliaruzzi

Mihael Angelo Pagliaruzzi, vitez s Kieselsteina, kranjski plemič in industrialec, * 1788, † 1856.

Poglej Kranjska in Mihael Angelo Pagliaruzzi

Mihael Županek

Mihael Županek (madžarsko Zsupánek Mihály, ali Zsupanek Mihály) je slovenski pisatelj na Ogrskem.

Poglej Kranjska in Mihael Županek

Mihael Peternel

Mihael Peternel, slovenski rimskokatoliški duhovnik, profesor, naravoslovec, polihistor, politehnik samouk, * 22. september 1808, Podjelovo Brdo (Podlanišče), † 6. avgust 1884, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Mihael Peternel

Mislinja

Mislinja je naselje ob istoimenski reki v zgornjem delu Mislinjske doline in središče Občine Mislinja.

Poglej Kranjska in Mislinja

Mladoslovenci

Mladoslovenci so politična smer ter tabor v šestdesetih ter na začetku sedemdesetih let 19.

Poglej Kranjska in Mladoslovenci

Mošnje

Mošnje so vas južno od Radovljice, in sicer na nadmorski višini med 478 in 482 metri.

Poglej Kranjska in Mošnje

Možberk

Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.

Poglej Kranjska in Možberk

Moscon

grb rodbine Moscon Družina Moscon (tudi Mosconi, Moscone, Moschon) je bila premožna rodbina na slovenskem, ki izhaja iz severne Italije iz province Bergamo.

Poglej Kranjska in Moscon

Motnik

Motnik je vas v Občini Kamnik.

Poglej Kranjska in Motnik

Muhov grad

Utrdbe in gradovi doline Glinščice in Brega Muhov grad (tudi grad Mokovo, v italijanščini castello di Moccò) se nahaja v Italiji, v občini Dolina, v Bregu v Istri, v bližini pokopališča vasi Boršt, nad dolino Glinščice.

Poglej Kranjska in Muhov grad

Nadvojvodina Avstrija

Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.

Poglej Kranjska in Nadvojvodina Avstrija

Napad na ižanski grad

Napad na Ižanski grad je bil napad okoliških kmetov na ižanski grad, 21.

Poglej Kranjska in Napad na ižanski grad

Narodna in univerzitetna knjižnica

Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.

Poglej Kranjska in Narodna in univerzitetna knjižnica

Narodni muzej Slovenije

Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.

Poglej Kranjska in Narodni muzej Slovenije

Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.

Poglej Kranjska in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Navadni oreh

Navadni oreh (znanstveno ime Juglans regia) je do 35 m visoko listnato drevo, ki sodi v družino orehovk (Junglandaceae).

Poglej Kranjska in Navadni oreh

Nemška književnost na Slovenskem

Poleg slovenske literarne produkcije je bila na Slovenskem prisotna še nemška literarna produkcija.

Poglej Kranjska in Nemška književnost na Slovenskem

Nicolò Coret

Nicolo' de Coret, italijanski rimskokatoliški duhovnik in tržaški škof.

Poglej Kranjska in Nicolò Coret

Nikola Jurišić

Nikola Jurišić (madžarsko Miklós Jurisics) je bil hrvaški baron, častnik in diplomat, * okoli 1490, Senj, Habsburška monarhija (zdaj Hrvaška), † 1545, Kiseg, Habsburška monarhija.

Poglej Kranjska in Nikola Jurišić

Notranja Avstrija

Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.

Poglej Kranjska in Notranja Avstrija

Notranjska

Notranjska Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.

Poglej Kranjska in Notranjska

Nouvi Zákon

Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.

Poglej Kranjska in Nouvi Zákon

Novo mesto

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.

Poglej Kranjska in Novo mesto

Obči državljanski zakonik

Vojnozgodovinskega muzeja Obči državljanski zakonik, s kratico ODZ (izvirno nemško Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch, ABGB), je kodifikacija splošnega (občega) civilnega (državljanskega) prava iz časov Habsburške monarhije in s tem tudi pravnega sistema v slovenskih deželah.

Poglej Kranjska in Obči državljanski zakonik

Občina Ig

Občina Ig je ena od občin v Republiki Sloveniji, ki šteje okoli 7.600 prebivalcev in meri skoraj natanko 99 kv.

Poglej Kranjska in Občina Ig

Občina Jesenice

Občina Jesenice je po številu prebivalstva (dobrih 21.000) ena izmed večjih občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Kranjska in Občina Jesenice

Občina Tržič

Občina Tržič je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Kranjska in Občina Tržič

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Poglej Kranjska in Oglejski patriarhat

Okrajno glavarstvo v Ljubljani

Pečat Okrajnega glavarstva v Ljubljani Okrajno glavarstvo v Ljubljani je bil politični okraj v vojvodini Kranjski.

Poglej Kranjska in Okrajno glavarstvo v Ljubljani

Ortenburžani

Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.

Poglej Kranjska in Ortenburžani

Osasti pajek

Osasti oz.

Poglej Kranjska in Osasti pajek

Ostrovrharji

Ostrovrharji so bili kranjska plemiška družina s sedežem na Svibniškem gradu.

Poglej Kranjska in Ostrovrharji

Oto Apfaltrer

‎Oto Apfaltrer, s polnim nazivom Otto Apfaltrer von Apfaltrern, kranjski plemič, politik, poslanec in uradnik, * 6. april 1823, Lehenrotte, Spodnja Avstrija, † 15. september 1905, Gradec.

Poglej Kranjska in Oto Apfaltrer

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Poglej Kranjska in Otokar II. Přemysl

Otokar III. Štajerski

Otokar III.

Poglej Kranjska in Otokar III. Štajerski

Oton I., bavarski vojvoda

Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.

Poglej Kranjska in Oton I., bavarski vojvoda

Panslavizem

evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.

Poglej Kranjska in Panslavizem

Paolo Santonino

Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.

Poglej Kranjska in Paolo Santonino

Papež Damaz II.

Papež Damaz II. ((Papa Damasus Secundus) rojen kot Popon (Poppo von Brixen; Poppo de' Curagnoni.), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1000 Pildenau (Vojvodina Bavarska, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Nemčija), † 9. avgust 1048 Palestrina (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) Papež je bil od 25.

Poglej Kranjska in Papež Damaz II.

Papež Klemen VIII.

Papež Klemen VIII. (rojen kot Ippolito Aldobrandini (starejši)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. februar 1536, Fano, † 3. marec 1605.

Poglej Kranjska in Papež Klemen VIII.

Papež Leon XII.

Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.

Poglej Kranjska in Papež Leon XII.

Papež Pij II.

Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).

Poglej Kranjska in Papež Pij II.

Papež Sikst IV.

Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.

Poglej Kranjska in Papež Sikst IV.

Paul Stupar

Paul Johann Stupar, avstro-ogrski mornariški častnik in kontraadmiral, * 1866, Pazin, † 1928, Dunaj.

Poglej Kranjska in Paul Stupar

Pavel Gustinčič

Pavel Gustinčič, slovenski slikar, * 28. junij 1891, Volosko, Hrvaška † 18. oktober 1929, Travnik, Bosna.

Poglej Kranjska in Pavel Gustinčič

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.

Poglej Kranjska in Pazin

Přemyslidi

Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.

Poglej Kranjska in Přemyslidi

Pegam in Lambergar

Velesom. Pegam in Lambergar je slovenska ljudska romanca, ki opeva boj med Čehom Janom Vitovcem in Slovencem Krištofom Lambergarjem (Lambergom).

Poglej Kranjska in Pegam in Lambergar

Pekatete

Pekatete je bila prva tovarna testenin na Kranjskem.

Poglej Kranjska in Pekatete

Peter Anton Codelli

Vitez Peter Anton I. Codelli pl.

Poglej Kranjska in Peter Anton Codelli

Peter Klepec

Peter Klepec je legendarna oseba Zgornjekolpske doline, po izročilu osilniški domačin nenavadne moči, ki je iz doline pregnal Turke.

Poglej Kranjska in Peter Klepec

Peter Musi

Peter Musi, slovenski pedagog, bibliotekar, kmetovalec, hranilničar, * 26. junija 1799, Vransko, † 6. marca 1875, Šoštanj.

Poglej Kranjska in Peter Musi

Peter Pavel Glavar

Peter Pavel Glavar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, gospodarstvenik in mecen, * 2. maj 1721, Ljubljana † 24. januar 1784, Gomila.

Poglej Kranjska in Peter Pavel Glavar

Pfanberški grofje

Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.

Poglej Kranjska in Pfanberški grofje

Pičen

Pičen je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Kranjska in Pičen

Pivovarna Union

Celovški cesti Pivovarna Union je ena največjih pivovarn v Sloveniji, ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani.

Poglej Kranjska in Pivovarna Union

Podlom

Podlom Podlom je manjše hribovsko naselje v Občini Kamnik.

Poglej Kranjska in Podlom

Podraga

Podraga ja naselje v občini Vipava.

Poglej Kranjska in Podraga

Pokrajina Trst

Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Kranjska in Pokrajina Trst

Pokrajine v Sloveniji

Tradicionalne pokrajine Slovenije Pokrajine v Sloveniji so različne pokrajinske enote, na katere je razdeljena Slovenija.

Poglej Kranjska in Pokrajine v Sloveniji

Pokrajinska literatura

Pokrajinska literatura ali regionalna literatura izpostavlja pokrajino, v kateri se dogaja, s čimer omejuje svoj narativni značaj v korist lirskosti, folklornosti ali potopisnosti.

Poglej Kranjska in Pokrajinska literatura

Poppo I. Istrski

Grof Poppo I. (tudi Boppo) Weimar-Orlamünde, mejni grof v Istrski marki od leta 1012 do svoje smrti okoli 1044, ter tudi mejni grof Kranjske marke med leti 1029-1044; † 13 julij, pred 1044.

Poglej Kranjska in Poppo I. Istrski

Poppo II. Weimar-Orlamünde

Poppo II († 1101), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske od leta 1070 ter za Istrsko marko od leta 1096 do svoje smrti.

Poglej Kranjska in Poppo II. Weimar-Orlamünde

Poppo Oglejski

Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).

Poglej Kranjska in Poppo Oglejski

Potres v Beljaku (1690)

Potres v Beljaku je bil močan potres z epicentrom verjetno v bližini Beljaka v današnji Avstriji, ki je 4.

Poglej Kranjska in Potres v Beljaku (1690)

Poveličanje sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom

Poveličanje sv.

Poglej Kranjska in Poveličanje sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom

Prešerna lepotka

Prešerna ali južna lepotka (znanstveno ime Poecilimon ornatus) je vrsta kobilic dolgotipalčnic iz družine pravih cvrčalk, natančneje poddružine srparic (Phaneropterinae), ki je razširjena po zahodnem delu Balkana.

Poglej Kranjska in Prešerna lepotka

Predsedniška palača, Ljubljana

Predsedniška palača ali Vladna palača je sedež Urada predsednika Republike Slovenije in Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije.

Poglej Kranjska in Predsedniška palača, Ljubljana

Prekmurci

Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.

Poglej Kranjska in Prekmurci

Prekmursko narečje

Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.

Poglej Kranjska in Prekmursko narečje

Primož Trubar

Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).

Poglej Kranjska in Primož Trubar

Primož Trubar (pesnitev)

Primož Trubar je zgodovinska epska pesnitev Antona Aškerca, ki je bila natisnjena decembra 1904, založila pa jo je založba in tiskarna Ig.

Poglej Kranjska in Primož Trubar (pesnitev)

Prva svetovna vojna na Slovenskem

Med prvo svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija del Avstro-Ogrske, ki je bila ves čas (1914-1918) udeleženka vojne na strani centralnih sil.

Poglej Kranjska in Prva svetovna vojna na Slovenskem

Puščavnik (hrošč)

Puščavnik ali eremit (znanstveno ime Osmoderma eremita) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po Srednji Evropi in delih Severne ter Južne Evrope, ki živi skoraj izključno v starih drevesnih duplih, kjer se ličinke prehranjujejo z odmirajočim lesom.

Poglej Kranjska in Puščavnik (hrošč)

Rabatta

grb družine Rabatta Rabatta je furlansko-goriška plemska rodovina iz Francije.

Poglej Kranjska in Rabatta

Radoslav Razlag

Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske, * 12. januar 1826, Radoslavci, † 5. junij 1880, Brežice.

Poglej Kranjska in Radoslav Razlag

Ravbar

Ravbar je kranjska plemiška rodbina, pobaronjena v 16.stoletju.

Poglej Kranjska in Ravbar

Ravbarji

Grb vitezov Ravbarjev Ravbarji so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev.

Poglej Kranjska in Ravbarji

Regnum Carantanum

''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.

Poglej Kranjska in Regnum Carantanum

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Kranjska in Reka, Hrvaška

Rezka Dragar

Rezka Dragar (roj. Južina), slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja, *16. november 1913, Krašnja pri Moravčah, Kranjska, †16. oktober 1941, Lancovo pri Radovljici.

Poglej Kranjska in Rezka Dragar

Rihard Klemen

Rihard (v nemščini znan tudi kot Richard) Klemen, slovensko-avstrijski kemik in biokemik, * 24. januar 1902, Črmošnjice, † 19. maj 1998, Dunaj, Avstrija.

Poglej Kranjska in Rihard Klemen

Rokovnjaštvo

Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva v 18. in 19. stoletju, ki se je uveljavilo zlasti na Gorenjskem.

Poglej Kranjska in Rokovnjaštvo

Rozalija Taufferer

Rozalija baronica Taufferer pl.

Poglej Kranjska in Rozalija Taufferer

Ružena Kristan

Ružena Kristan (rojena Popelak), sufražetka, slovenska učiteljica in urednica češkega rodu * 1875, † 1920 Na Kranjsko je prišla leta 1903.

Poglej Kranjska in Ružena Kristan

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Poglej Kranjska in Rudolf I. Habsburški

Rudolf Maister

Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.

Poglej Kranjska in Rudolf Maister

Rudolfinum, Ljubljana

Rudolfinum je neorenesančna palača v Ljubljani, v kateri imata svoje prostore Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije.

Poglej Kranjska in Rudolfinum, Ljubljana

Samomor

Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.

Poglej Kranjska in Samomor

Savinjska marka

Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.

Poglej Kranjska in Savinjska marka

Schulverein

Schulverein ali uradno Deutscher Schulverein (Nemško šolsko društvo) je bila zasebna nemška šolska organizacija v Avstro-Ogrski.

Poglej Kranjska in Schulverein

Severus Sever

Severus Sever, slovenski rimskokatoliški duhovnik frančiškan in nabožni pisatelj, * (?) 1735, Kranjska, † 31. avgust 1783, Jastrebarsko, Hrvaška.

Poglej Kranjska in Severus Sever

Seznam antičnih plemen v Iliriji

Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.

Poglej Kranjska in Seznam antičnih plemen v Iliriji

Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.

Poglej Kranjska in Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam Knafljevih štipendistov

Knafljeva ustanova, nemško: Lucas Knaffel'sche Privatstiftung je imenovana po župniku Luki Knaflju, ki je zapustil svoje premoženje za šolanje svojih rojakov.

Poglej Kranjska in Seznam Knafljevih štipendistov

Seznam mineralov v Sloveniji

Različni minerali Kipci živali iz različnih mineralov Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki se nahajajo oziroma so se nahajali v večjih količinah v Sloveniji.

Poglej Kranjska in Seznam mineralov v Sloveniji

Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica

Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.

Poglej Kranjska in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica

Seznam osebnosti iz Občine Brežice

Seznam osebnosti iz Občine Brežice vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Brežice.

Poglej Kranjska in Seznam osebnosti iz Občine Brežice

Seznam osebnosti iz Občine Ig

Seznam osebnosti iz Občine Ig vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Poglej Kranjska in Seznam osebnosti iz Občine Ig

Seznam osebnosti iz Občine Lukovica

Seznam osebnosti iz občine Lukovica vsebuje osebnosti, ki so delovale v občini Lukovica.

Poglej Kranjska in Seznam osebnosti iz Občine Lukovica

Seznam osebnosti iz Občine Moravče

Seznam osebnosti iz Občine Moravče vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Poglej Kranjska in Seznam osebnosti iz Občine Moravče

Seznam osebnosti iz Občine Vipava

Seznam osebnosti iz občine Vipava vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Poglej Kranjska in Seznam osebnosti iz Občine Vipava

Seznam slovenskih pasem domačih živali

Seznam slovenskih pasem domačih živali vrsti slovenske lokalne pasme udomačenih živali.

Poglej Kranjska in Seznam slovenskih pasem domačih živali

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Kranjska in Seznam zgodovinskih vsebin

Siegfried I. Spanheimski

Razvaline Siegfriedovega rodnega gradu Sponheim Siegfried I. Spanheimski, prednik plemiške rodbine lavantinskih Spanheimov, mejni grof v Ogrski krajini, grof v Pustrici, *?, † 1065 v Bolgariji.

Poglej Kranjska in Siegfried I. Spanheimski

Siegfried von Taufferer

Johann Heribert Siegfried von Taufferer, kranjski baron, prostozidar in simpatizer francoske revolucije, * 1750, Ljubljana, † 24. maj 1796, Dunaj.

Poglej Kranjska in Siegfried von Taufferer

Sigismund Anton von Hohenwart

Grof Sigismund Anton von Hohenwart, S.J., avstrijski rimskokatoliški rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof in plemič, * 2. maj 1730, Dvorec Kolovec, Kolovec, Kranjska, † 30. junij 1820, Dunaj.

Poglej Kranjska in Sigismund Anton von Hohenwart

Slamnikarstvo v domžalski okolici

Začetki segajo v prvo polovico 19.

Poglej Kranjska in Slamnikarstvo v domžalski okolici

Slava vojvodine Kranjske

Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.

Poglej Kranjska in Slava vojvodine Kranjske

Slogaštvo

Slogaštvo pomeni v slovenski zgodovini zadnje tretjine 19.stoletja sodelovanje liberalne in konzervativne struje.

Poglej Kranjska in Slogaštvo

Slopi (zaselek)

Slope so zaselek v občini Mozirje.

Poglej Kranjska in Slopi (zaselek)

Slovanski kongres v Pragi (1848)

Pragi, 12. junija 1848 Slovanski kongres v Pragi (češko: Slovanský sjezd, slovaško: Slovanský zjazd/kongres) je potekal v Pragi med 2.

Poglej Kranjska in Slovanski kongres v Pragi (1848)

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Kranjska in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Kranjska in Slovenija

Slovenska glasba

Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.

Poglej Kranjska in Slovenska glasba

Slovenska Istra

Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.

Poglej Kranjska in Slovenska Istra

Slovenska kultura

Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.

Poglej Kranjska in Slovenska kultura

Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)

Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.

Poglej Kranjska in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)

Slovenska marka

Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.

Poglej Kranjska in Slovenska marka

Slovenska mitologija

S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.

Poglej Kranjska in Slovenska mitologija

Slovenske dežele

Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.

Poglej Kranjska in Slovenske dežele

Slovenski narodni preporod

Slovensko narodno prebujanje označuje postopno zavedanje lastne identitete in želja po priznanju, ki se je začelo v drugi polovici 18.

Poglej Kranjska in Slovenski narodni preporod

Slovensko planinsko društvo

Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.

Poglej Kranjska in Slovensko planinsko društvo

Sofija Istrska

Sofija Istrska († 6. september 1132) iz rodu Weimar-Orlamünde je bila grofica Andeška.

Poglej Kranjska in Sofija Istrska

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Kranjska in Spanheimi

Stanislav Renko

Stanislav Renko, slovenski novinar in publicist, * 19. avgust 1911, Nadanje Selo (danes v občini Pivka), Kranjska, Avstro-Ogrska, † 6. junij 2001, Trst, Italija.

Poglej Kranjska in Stanislav Renko

Stanko Perpar

Stanko Perpar, slovenski atlet, * 25. januar 1899, Planina pri Rakeku, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 5. april 1966, Logatec, SR Slovenija, SFRJ.

Poglej Kranjska in Stanko Perpar

Stanovsko-monarhični dualizem

Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.

Poglej Kranjska in Stanovsko-monarhični dualizem

Stara Loka

Stara Loka je naselje v občini Škofja Loka.

Poglej Kranjska in Stara Loka

Stara Vrhnika

Stara Vrhnika je razloženo naselje z velikim gručastim jedrom v Občini Vrhnika.

Poglej Kranjska in Stara Vrhnika

Stari grad, Kamnik

Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.

Poglej Kranjska in Stari grad, Kamnik

Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.

Poglej Kranjska in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Sveti Jožef

Svéti Jóžef je bil po Svetem pismu mož svete Marije, ki je rodila Jezusa.

Poglej Kranjska in Sveti Jožef

Svoboda (zveza)

Svoboda je nekdanja socialdemokratska zveza kulturnih društev.

Poglej Kranjska in Svoboda (zveza)

Tanja Žigon

Tanja Žigon, slovenska zgodovinarka, germanistka in prevodoslovka, * februar 1974, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Tanja Žigon

Tönnies

Tönnies je lahko priimek več znanih osebnosti.

Poglej Kranjska in Tönnies

Terezijanski kataster

gospostvo Bokalce, obrazec D Terezijanski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah po davčnih reformah v letih 1748-1756, imenovan po takratni vladarici Mariji Tereziji.

Poglej Kranjska in Terezijanski kataster

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Kranjska in Tevtonski viteški red

Tlakovec spomina

Seznam Tlakovcev spomina v Sloveniji vsebuje kamne spotikavce, ki spominjajo na usodo tistih, ki so bili umorjeni, deportirani, izgnani ali ubiti v obdobju nacionalsocializma v današnji Sloveniji.

Poglej Kranjska in Tlakovec spomina

Tobija Gruber

Tobija Gruber (tudi Tobias), avstrijski (slovenski) jezuit, profesor, znanstvenik, izumitelj, prostozidar, * 12. september 1744, Dunaj, Avstrija, † 31. marec 1806, Praga.

Poglej Kranjska in Tobija Gruber

Trojane

Trojanski krof Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.

Poglej Kranjska in Trojane

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Kranjska in Trst

Trtna uš

Trtna ali trsna uš (znanstveno ime Viteus vitifoliae) je žuželka iz družine filokserid, sorodne listnim ušem.

Poglej Kranjska in Trtna uš

Trubarjeva pot

Trubarjeva pot po Nemčiji je poimenovana po slovenskem protestantskem pridigarju, duhovniku, prevajalcu in avtorju prvih dveh slovenskih tiskanih knjig, Primožu Trubarju.

Poglej Kranjska in Trubarjeva pot

Turški vpadi

Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.

Poglej Kranjska in Turški vpadi

Turjaška palača

Turjaška palača (tudi Auerspergova palača oziroma Auerspergov dvorec) v Ljubljani je bil dom ene najbogatejših kranjskih plemiških rodbin.

Poglej Kranjska in Turjaška palača

Turki na Šmarni gori

Pripovedka Turki na Šmarni gori je bila izdana v zbirki Slovenske bajke in pripovedke, ki je izšla leta 1999 v samozaložbi Dušice Kunaver, katera je tudi uredila zbirko oz.

Poglej Kranjska in Turki na Šmarni gori

Ulrik I. Celjski

Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.

Poglej Kranjska in Ulrik I. Celjski

Ulrik I. Weimar-Orlamünde

Ulrik I. Weimar-Orlamünde (Udalrich I.) († 6. marec 1070), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske (marke) med leti 1050/58-1070 ter tudi v Istrski marki od leta 1045/60 do svoje smrti 1070, kakor tudi grof v Grofiji Weimar po letu 1067.

Poglej Kranjska in Ulrik I. Weimar-Orlamünde

Ulrik II. Vovbrški

Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.

Poglej Kranjska in Ulrik II. Vovbrški

Ulrik II. Weimar-Orlamünde

Ulrik II.

Poglej Kranjska in Ulrik II. Weimar-Orlamünde

Ulrik III. Spanheim

Ulrik III.

Poglej Kranjska in Ulrik III. Spanheim

Univerza na Dunaju

Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.

Poglej Kranjska in Univerza na Dunaju

Upori slovenskih vojakov (1918)

Upornike,obsojene na smrt peljejo na strelišče, 16.5.1918 Judenburg Upori slovenskih vojakov so bili vojaški upori slovenskih pripadnikov avstro-ogrske vojske med prvo svetovno vojno.

Poglej Kranjska in Upori slovenskih vojakov (1918)

Uršulinski samostan Mekinje

Uršulinski samostan stoji nad kamniškim predmestjem Mekinje.

Poglej Kranjska in Uršulinski samostan Mekinje

Valentin Žun

Valentin Žun, slovenski pravnik in finančni strokovnjak, * 20. februar 1873, Trboje, † 19. oktober 1918, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Valentin Žun

Valentin Černe

Valentin Černe, slovenski kmet, * 12. februar 1731, Ljubljana, † 31. januar 1798, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Valentin Černe

Valentin Konšek

Valentin Konšek (Konschegg), gimnazijski profesor, politik, tudi vodja Botaničnega vrta v Ljubljani, * 4.

Poglej Kranjska in Valentin Konšek

Valentin Krisper (odvetnik)

Valentin Krisper slovenski odvetnik, *9. december 1860 Ljubljana, †20. avgust 1931 Baden pri Dunaju.

Poglej Kranjska in Valentin Krisper (odvetnik)

Valentin Vodnik

Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Valentin Vodnik

Valvasorji

Janez Vajkard Valvasor Valvasorji so bili plemiška rodbina, ki je posedovala kar nekaj gradov, med njimi Medija, Bogenšperk, Rajhenburg in druge.

Poglej Kranjska in Valvasorji

Veliki koroški potres (1348)

Veliki koroški potres leta 1348 ali potres pri Beljaku je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope.

Poglej Kranjska in Veliki koroški potres (1348)

Vendsko vprašanje

Sándor Mikola: ''Preteklost in sedanjost Vendstva'' – brošura je bila glavna propaganda asimilacija Slovencev. Vendsko vprašanje ali Vendska teorija (madžarsko Vendkérdés, prekmursko Vendsko, ali Vendiško pítanje) je teorija o prekmurskih in porabskih Slovencih v 19.

Poglej Kranjska in Vendsko vprašanje

Verska komisija

Škof Martin Brenner na medalji iz leta 1612 Verske komisije so bile verske organizacije, ki so v času protireformacije (16. - 17. stoletje) so v spremstvu vojakov izganjale protestantske pridigarje, ukinjale protestantske šole, rušile protestantske cerkve in pokopališča, sežigale knjige in izganjale protestantske družine, ki se niso hotele odpovedati svoji veri.

Poglej Kranjska in Verska komisija

Višnjegorski

Grofje Višnjegorski (ali Weichselburg) so bili do izumrtja v začetku 13.

Poglej Kranjska in Višnjegorski

Vižmarje

Vižmarje so del Ljubljane, ki ležijo na njenem severozahodnem delu med Šentvidom in Tacnom v Četrtni skupnosti Šentvid.

Poglej Kranjska in Vižmarje

Viktor Globočnik

Viktor Globočnik, slovenski pravnik in politik, * 3. maj 1852, Tržič, † 4. marec 1898, Kranj.

Poglej Kranjska in Viktor Globočnik

Viljem Kovač

Viljem Kovač, slovenski zdravnik kirurg, * 22. oktober 1830, Ljubljana, † 30. avgust 1888, Trebnje.

Poglej Kranjska in Viljem Kovač

Viljem Linhart

Viljem Linhart, šolnik, * 18. maj 1846, grad Losensteinleiten pri Steyru, Avstrija, † 10. januar 1932, Maria Grün pri Gradcu.

Poglej Kranjska in Viljem Linhart

Viljem Savinjski

Viljem Savinjski (Viljem IV., Viljem II.) († 20. marca 1036) je bil grof iz Brež in Trušenj na Koroškem ter Mejni grof Savinjski (Saunien, Savinjske marke, Savinjske doline).

Poglej Kranjska in Viljem Savinjski

Vincenc Struppi

Vincenc Struppi, kranjski gradbenik, * 1733, Kranjska, † 3. junij 1810, Dunaj.

Poglej Kranjska in Vincenc Struppi

Vindišarska teorija

Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji Vindišarska teorija je teza avstrijskega zgodovinarja Martina Wutta, objavljena leta 1927.

Poglej Kranjska in Vindišarska teorija

Vinko Engelman

Vinko Engelman, slovenski učitelj in organizator, * 3. januar 1881, Stari trg ob Kolpi, † 10. februar 1918, Trst.

Poglej Kranjska in Vinko Engelman

Vinska trta

Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.

Poglej Kranjska in Vinska trta

Vladimir Šubic

Vladimir Šubic, slovenski arhitekt, * 23. maj 1894, Ljubljana, Kranjska, Avstro-Ogrska, † 16. november 1946, Lukavac, SR BiH, FLRJ (danes Bosna in Hercegovina).

Poglej Kranjska in Vladimir Šubic

Vladimir Levec

Vladimir Levec, slovenski pravni zgodovinar, * 20. januar 1877, Ljubljana, † 7. oktober 1904, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Vladimir Levec

Vodnikov spomenik

Vodnikov spomenik je spomenik pesniku Valentinu Vodniku na Vodnikovem trgu v stari Ljubljani.

Poglej Kranjska in Vodnikov spomenik

Vojvodina

Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.

Poglej Kranjska in Vojvodina

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Kranjska in Vojvodina Avstrija

Volf Engelbert Turjaški

Palača knezov Turjaških po potresu 1885 Volf Engelbert grof Turjaški, kranjski deželni glavar iz žužemberške veje Turjaških, * 22. december 1610, Žužemberk, † 28. april 1673, Ljubljana.

Poglej Kranjska in Volf Engelbert Turjaški

Vovbržani

Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.

Poglej Kranjska in Vovbržani

Vražje dekle

Ilka Vašte je ena najplodovitejših slovenskih romanopisk, s svojimi deli pa sega v sam vrh slovenskih zgodovinskih romanov.

Poglej Kranjska in Vražje dekle

Vransko

Vransko nemško nekdaj Franz, je nekdanje obcestno, danes pa gručasto naselje z okoli 800 prebivalci v Spodnji Savinski dolini, središče istoimenske občine.

Poglej Kranjska in Vransko

Vrhpoljec

Vrhpoljec (tudi 'vrhpolc' ali Oberfelder, po nemškem imenu vasi Vrhpolje pri Vipavi) je zgodovinsko gledano verjetno najbolj znano rdeče vipavsko vino.

Poglej Kranjska in Vrhpoljec

Vrtojba

Vrtojba je naselje v Občini Šempeter - Vrtojba.

Poglej Kranjska in Vrtojba

Wagni

Plemiška rodbina Wagen je v slovenskem prostoru postala vidna v 15. stoletju, v povezavi z gradom Bogenšperk.

Poglej Kranjska in Wagni

Wilhelm Voss

Wilhelm Voss, avstrijski botanik in mikolog, * 31. december 1849, Dunaj, † 30. marec 1895, Dunaj.

Poglej Kranjska in Wilhelm Voss

Windischgrätzi

Rodbina Windischgrätz, tudi zu/von Windischgraetz, zu/von Windisch-Graetz ali zu/von Windisch-Grätz je bila ena najuglednejših plemiških rodbin habsburške monarhije.

Poglej Kranjska in Windischgrätzi

Wolfova Biblija

Wolfova Biblija je prevod Svetega pisma v slovenščino, ki je nastal na pobudo ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa, torej škof Wolf ni zanjo ničesar prevedel.

Poglej Kranjska in Wolfova Biblija

Zagorica nad Kamnikom

Zagorica nad Kamnikom je naselje v Občini Kamnik.

Poglej Kranjska in Zagorica nad Kamnikom

Zajasovnik, Vransko

Zajasovnik je naselje, katerega del se nahaja v Občini Vransko, del pa v Občini Kamnik.

Poglej Kranjska in Zajasovnik, Vransko

Zasavje

Pet zasavskih občin Zasavje je geografska in statistična regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju.

Poglej Kranjska in Zasavje

Zasavje, Brežice

Zasavje je bila vas, ki se je nahajala na nekdanjem rečnem otoku reke Save v neposredni bližini Brežic.

Poglej Kranjska in Zasavje, Brežice

Združene države Velike Avstrije

Zemljevid, ki prikazuje Združene države Velike Avstrije s približnimi mejami med nacionalnimi državami in z vrisanimi področji, na katerih naj bi nemška manjšina uživala posebne pravice. Področje Bosne in Hercegovine je vrisano samo simbolično, saj to ozemlje ni bilo del projekta Združenih držav Velike Avstrije Združene države Velike Avstrije (Vereinigte Staaten von Groß-Österreich) je bil predlog oblikovanja federacije na tleh nekdanje Avstro-Ogrske, ki ga je podpirala skupina intelektualcev okrog nadvojvode Franca Ferdinanda.

Poglej Kranjska in Združene države Velike Avstrije

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Poglej Kranjska in Zedinjena Slovenija

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Kranjska in Zgodovina biologije

Zgodovina carinske službe na Slovenskem

Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.

Poglej Kranjska in Zgodovina carinske službe na Slovenskem

Zgodovina Istre

Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.

Poglej Kranjska in Zgodovina Istre

Zgodovina mlinarstva v Sloveniji

Ratečah'' (1886) Zgodovina mlinarstva v Sloveniji.

Poglej Kranjska in Zgodovina mlinarstva v Sloveniji

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.

Poglej Kranjska in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Kranjska in Zgodovina Slovenije

Zgornje Bitnje

Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.

Poglej Kranjska in Zgornje Bitnje

Zois

Zois (cójs), tudi Zois pl.

Poglej Kranjska in Zois

Zoisov krožek

Zoisova palača v Ljubljani (Breg) Zoisov krožek je bil skupina kranjskih izobražencev, ki so se po letu 1780 začeli zbirati v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani.

Poglej Kranjska in Zoisov krožek

1. gorska divizija (Wehrmacht)

1.

Poglej Kranjska in 1. gorska divizija (Wehrmacht)

10. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

10.

Poglej Kranjska in 10. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

11. januar

11.

Poglej Kranjska in 11. januar

1278

1278 (MCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Kranjska in 1278

1364

1364 (MCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Kranjska in 1364

16. januar

16.

Poglej Kranjska in 16. januar

17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

17.

Poglej Kranjska in 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

1763

1763 (MDCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Kranjska in 1763

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Kranjska in 1911

26. avgust

26.

Poglej Kranjska in 26. avgust

29. oktober

29.

Poglej Kranjska in 29. oktober

3. januar

3.

Poglej Kranjska in 3. januar

30. december

30.

Poglej Kranjska in 30. december

Prav tako znan kot Dežela Kranjska, Krajnska, Kranjska krajine, Vojvodina Kranjska.

, Apfaltrerji, Arhivarstvo na Slovenskem, Arnold Rikli, Askvinci, Auerspergi, Avguštin Codelli (1685), Avguštin II. Codelli, Avgust Dimitz, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrska vojna mornarica, Šentjakob ob Savi, Škofijski dvorec, Ljubljana, Šmarnica (trta), Štajerska (vojvodina), Štefan IV. Babonić, Železarna v Mislinji, Železna Kapla-Bela, Ženska volilna pravica, Žiga Graf, Žiga Herberstein, Žiga Lamberg, Žiga Zois, Župnija Osilnica, Župnija Sv. Vid pri Ptuju, Čakavščina, Čitalnica, Čop (rodbina), Črni Kal, Črnivec (prelaz), Črnomaljski, Črnomelj, Babenberžani, Babno Polje, Barbo Waxensteini, Begunci iz Posočja 1916-19, Bela Peč, Trbiž, Belin (opera), Belopeška jezera, Beneška Slovenija, Bernard Spanheimski, Bernhard Ferdinand Erberg, Bertold (oglejski patriarh), Bertold II. Andeški, Bistra, Vrhnika, Bitka na Kruhovem polju, Bitka pri Šmarju, Bitka pri Sisku, Bitka pri Vittorio Venetu, Bitka za Ljubljano (1442), Blaž Šubic, Božo Kobe, Bohinj, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Brašljevica, Brežice, Brezovica pri Metliki, Brižinski spomeniki, Candido Zulliani, Carl Snoilsky, Carneola, Carniola, Celjski grofje, Celjsko-avstrijska vojna, Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki, Cerkev sv. Ahaca, Kališe, Cerkev sv. Jakoba, Blatna Brezovica, Cerkev sv. Lenarta, Pungert, Cerkev sv. Tomaža, Planinca, Cerkovna ordninga, Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo, Ciklamen, Ciril Metod Koch, Cislajtanija, Cistercijanski samostan Stična, Civilna bolnišnica, Ljubljana, Cobenzl, Codelliji, Col, Constantin von Wurzbach, Coroniniji, Corusi, Dana Zwitter-Tehovnik, Davorin Rovšek, Dežela, Deželna deska, Deželni ročin, Deželni stanovi, Deželni svobodniki, Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Deželsko sodišče, Demeter Bleiweis, Devinski gospodje, Dimitrij Zvonimir, Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec, Dolenjska, Dolga turška vojna, Dolina, Trst, Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Domača obrt, Dragotin Dežman, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državni simboli Slovenije, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, Družba svetega Cirila in Metoda, Drugi slovenski kmečki upor, Dušan Sernec, Duplica, Dvorec Dol, Eberhard II. Ebersberški, Egkhi, Eleonora Jenko Groyer, Elizabeta Frankopanska, Emil Bock, Emil Frelih, Eno samo je potrebno, Entomologia Carniolica, Erazem Francisci, Erazem Predjamski, Erbergi, Ernest Železni, Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana, Evgen Lah, Evgen Lampe, Felicijan Trubar, Feliks Dev, Ferdinand Seidl, Fidelis Terpinc, Filip Spanheimski, Filip Trpin, Fosil, Fran Šuklje, Fran Barle, Fran Dobovšek, Fran Potočnik, Fran Povše, Franc Anton von Steinberg, Franc Avsec, Franc Doberlet, Franc Gartner, Franc Gombač (agronom), Franc Henrik Penn, Franc Hladnik, Franc Jožef Corusi, Franc Jožef Hanibal Hohenwart, Franc Ksaver Lušin, Franc Megušar, Franc Pirc, Franc Pogačnik - Naval, Franc Rotman, Franc Rudež, Franc Siezenheim, France Železnikar, France Stele (umetnostni zgodovinar), Franciscejski kataster, Franz Kraus, Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, Franz Xaver Wilde, Friderik I. Celjski, Friderik II. Celjski, Friderik III. Habsburški, Friderik Pregl, Friderik Velbič, Friedrich Ahn, Gašper Žitnik, Gabriel Gruber, Galjot, Gallenbergi, Galli, Geografija, Geografija na Slovenskem, Glažuta, Glažuta, Loški Potok, Godič, Gorenje Blato, Goriška brda, Goriški grofje, Gorica, Gornja Panonija (rimska provinca), Gospodje Ptujski, Gospostvo Kodeljevo, Gračišće, Graščina, Radovljica, Grad Blagaj, Grad Brdo pri Kranju, Grad Grm, Grad Gundrska vas, Grad Kostel, Grad Krško, Grad Prem, Grad Raka, Grad Suha, Grad Turn pri Preddvoru, Gradec, Gradiščanščina, Grajska kapela, Ljubljana, Grb Mestne občine Novo mesto, Grb Občine Škofja Loka, Grb Občine Črnomelj, Grb Občine Kamnik, Grb Občine Kočevje, Grb Občine Kostanjevica na Krki, Grb Občine Metlika, Grb Občine Radovljica, Grb Slovenije, Groblje, Rodica, Grofje Babonići, Grofje Ebersberški, Grofje Weimarski, Gustav Pirc, Gustav Thurn-Valsassina, Gustav Turjaški, Habsburška monarhija, Habsburžani, Henrik Franzl, Henrik Freyer, Henrik IV. Goriški, Henrik Koroški, Henrik Schollmayer-Lichtenberg, Herbard VIII. Turjaški, Herman Koroški, Herman Spanheimski, Herren von Graben, Hieronim Ullrich, Hinko Kavčič, Hodi k oltarskomi svestvi, Holokavst, Hrabroslav Volarič, Hrvaško-slovenski kmečki upor, Hugo Veriand Windischgrätz, Idrija, Iliri, Ilirska Bistrica, Ilirske province, Ilirski polk, Ilirsko kraljestvo, Imenjska knjiga, Istra, Italija, Ivan Anton Apostel, Ivan Šušteršič, Ivan Baloh, Ivan Bartl (slikar), Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivan Grohar, Ivan Hribar, Ivan Jager, Ivan Kacijanar, Ivan Knez, Ivan Kozler, Ivan Lenković, Ivan Nepomuk Cerar, Ivan Zhuber, Janez Danijel Erberg, Janez Erazem Engleshaus, Janez Friderik Egger, Janez Gorkič, Janez Gregor Dolničar, Janez Karl Filip Kobencl, Janez Krstnik Mayr, Janez Ljubljanski, Janez Ludvik Schönleben, Janez Mandelc, Janez Nepomuk Edling, Janez Nepomuk Kalister, Janez Nepomuk Oblak, Janez Pavel Qualiza, Janez Piber, Janez Stanonik, Janez Vajkard Valvasor, Janez Valentin Metzinger, Janko Ponebšek, Janoš Županek, Jernej iz Loke, Jernej Pečnik, Jernej Uršič, Jezuitski kolegij v Ljubljani, Jože Merlak, Jožef Anton Codelli, Jožef Anton Lerchinger, Jožef Blaznik, Jožef Frančišek Buh, Jožef Grbec, Jožef Kalasanc Erberg, Jožef Krajnc, Jožef Marija Šemrl, Jožef Potočnik, Jožef Savinšek, Jožef Schwegel, Jožefinski kataster, Josef Suppan, Josip Armič, Josip Gorup, Josip Lončarič, Josip Novak (učitelj), Josip Pfeifer, Josip Poklukar, Josip Vošnjak, Josip Zhishman, Josip Zurc, Jud ali Žid, Judovska četrt v Ljubljani, Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, Julij Fraenzl, Julijana Zakrajšek, Jure Grando, Jurij Dalmatin, Jurij Dolinar (zdravnik), Jurij Jonke, Jurij pl. Črnomaljski, Jurij Vega, Kajkavščina, Kamniško-Savinjske Alpe, Kamnik, Karantanija, Karel Friderik Jožef Strahl, Karel Hohenwart, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel II. Avstrijski, Karel Jožef Prenner, Karel Wurzbach, Karel Zois, Karl Born, Karl Wilhelm Philipp von Auersperg, Karni, Karniola, Kartuzijanski samostan Bistra, Katari, Katoliška narodna stranka, Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije, Klasična gimnazija v Ljubljani, Knafljeva ustanova, Koče, Postojna, Kolesarstvo, Koper, Koroška (vojvodina), Koroška Bela, Koroška Rinka, Koroški plebiscit, Kosezi, Kraljevina Češka, Kranjska bunika, Kranjska deželna banka, Kranjska gramatika, Kranjska industrijska družba, Kranjska klobasa, Kranjska lilija, Kranjski deželni dvorec, Kranjski deželni zbor, Kranjski grb, Kranjski jeglič, Kranjski ovnič, Kranjski prezbiterij, Krščanska demokracija, Krbavska bitka, Krištof Fašank, Krim (gora), Krvavi kamen, Laibacher Zeitung, Lavrenčičeva hiša, Leopold Žužek, Leopold Belar, Leopold Cvek, Leopold III. Habsburški, Lepi janičar, Licejska knjižnica v Ljubljani, Lipicanec, Ljubelj, Ljubljana, Ljubljanski kongres, Ludvik Dimitz, Ludvik Kozjaški, Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim, Ludvik Zadnik, Ludwig Theodor Elze, Luka Rus, Magdalena Gornik, Magdalenska gora, Magnus Saški, Majnhard IV. Goriški, Maks Miklavčič, Maksimilijan Leopold Rasp, Marijin steber, Ljubljana, Marindol, Marko Štuhec, Marko Pernhart, Markvart IV., Martin Hočevar, Matej Brodnik, Matevž Langus, Matevž Ravnikar - Poženčan, Matija Čep, Matija Erjavec, Matija Hvale, Matija Jonko, Matija Kavčič, Matija Prelog, Medonosna čebela, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Metlika, Michelangelo Zois, Mihael Ambrožič, Mihael Angelo Pagliaruzzi, Mihael Županek, Mihael Peternel, Mislinja, Mladoslovenci, Mošnje, Možberk, Moscon, Motnik, Muhov grad, Nadvojvodina Avstrija, Napad na ižanski grad, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Navadni oreh, Nemška književnost na Slovenskem, Nicolò Coret, Nikola Jurišić, Notranja Avstrija, Notranjska, Nouvi Zákon, Novo mesto, Obči državljanski zakonik, Občina Ig, Občina Jesenice, Občina Tržič, Oglejski patriarhat, Okrajno glavarstvo v Ljubljani, Ortenburžani, Osasti pajek, Ostrovrharji, Oto Apfaltrer, Otokar II. Přemysl, Otokar III. Štajerski, Oton I., bavarski vojvoda, Panslavizem, Paolo Santonino, Papež Damaz II., Papež Klemen VIII., Papež Leon XII., Papež Pij II., Papež Sikst IV., Paul Stupar, Pavel Gustinčič, Pazin, Přemyslidi, Pegam in Lambergar, Pekatete, Peter Anton Codelli, Peter Klepec, Peter Musi, Peter Pavel Glavar, Pfanberški grofje, Pičen, Pivovarna Union, Podlom, Podraga, Pokrajina Trst, Pokrajine v Sloveniji, Pokrajinska literatura, Poppo I. Istrski, Poppo II. Weimar-Orlamünde, Poppo Oglejski, Potres v Beljaku (1690), Poveličanje sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom, Prešerna lepotka, Predsedniška palača, Ljubljana, Prekmurci, Prekmursko narečje, Primož Trubar, Primož Trubar (pesnitev), Prva svetovna vojna na Slovenskem, Puščavnik (hrošč), Rabatta, Radoslav Razlag, Ravbar, Ravbarji, Regnum Carantanum, Reka, Hrvaška, Rezka Dragar, Rihard Klemen, Rokovnjaštvo, Rozalija Taufferer, Ružena Kristan, Rudolf I. Habsburški, Rudolf Maister, Rudolfinum, Ljubljana, Samomor, Savinjska marka, Schulverein, Severus Sever, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam Knafljevih štipendistov, Seznam mineralov v Sloveniji, Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica, Seznam osebnosti iz Občine Brežice, Seznam osebnosti iz Občine Ig, Seznam osebnosti iz Občine Lukovica, Seznam osebnosti iz Občine Moravče, Seznam osebnosti iz Občine Vipava, Seznam slovenskih pasem domačih živali, Seznam zgodovinskih vsebin, Siegfried I. Spanheimski, Siegfried von Taufferer, Sigismund Anton von Hohenwart, Slamnikarstvo v domžalski okolici, Slava vojvodine Kranjske, Slogaštvo, Slopi (zaselek), Slovanski kongres v Pragi (1848), Slovenci, Slovenija, Slovenska glasba, Slovenska Istra, Slovenska kultura, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Slovenska marka, Slovenska mitologija, Slovenske dežele, Slovenski narodni preporod, Slovensko planinsko društvo, Sofija Istrska, Spanheimi, Stanislav Renko, Stanko Perpar, Stanovsko-monarhični dualizem, Stara Loka, Stara Vrhnika, Stari grad, Kamnik, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Sveti Jožef, Svoboda (zveza), Tanja Žigon, Tönnies, Terezijanski kataster, Tevtonski viteški red, Tlakovec spomina, Tobija Gruber, Trojane, Trst, Trtna uš, Trubarjeva pot, Turški vpadi, Turjaška palača, Turki na Šmarni gori, Ulrik I. Celjski, Ulrik I. Weimar-Orlamünde, Ulrik II. Vovbrški, Ulrik II. Weimar-Orlamünde, Ulrik III. Spanheim, Univerza na Dunaju, Upori slovenskih vojakov (1918), Uršulinski samostan Mekinje, Valentin Žun, Valentin Černe, Valentin Konšek, Valentin Krisper (odvetnik), Valentin Vodnik, Valvasorji, Veliki koroški potres (1348), Vendsko vprašanje, Verska komisija, Višnjegorski, Vižmarje, Viktor Globočnik, Viljem Kovač, Viljem Linhart, Viljem Savinjski, Vincenc Struppi, Vindišarska teorija, Vinko Engelman, Vinska trta, Vladimir Šubic, Vladimir Levec, Vodnikov spomenik, Vojvodina, Vojvodina Avstrija, Volf Engelbert Turjaški, Vovbržani, Vražje dekle, Vransko, Vrhpoljec, Vrtojba, Wagni, Wilhelm Voss, Windischgrätzi, Wolfova Biblija, Zagorica nad Kamnikom, Zajasovnik, Vransko, Zasavje, Zasavje, Brežice, Združene države Velike Avstrije, Zedinjena Slovenija, Zgodovina biologije, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina Istre, Zgodovina mlinarstva v Sloveniji, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Slovenije, Zgornje Bitnje, Zois, Zoisov krožek, 1. gorska divizija (Wehrmacht), 10. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. januar, 1278, 1364, 16. januar, 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 1763, 1911, 26. avgust, 29. oktober, 3. januar, 30. december.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti