Kazalo
30 odnosi: Aachenska mestna hiša, Aachenska stolnica, Arleško kraljestvo, Babenberžani, Bamberška stolnica, Braunschweig, Dvor, Frankovska, Goslar, Gospa Sveta, Graščina, Grad, Grad Dankwarderode, Grad Valkhof, Knežji kamen, Kraljeva pfalca, Goslar, Krnska pfalška cerkev, Krnski grad, Nürnberški grad, Otokarji, Oton IV. Nemški, Palas, Palatinska kapela, Aachen, Palatinski grof, Piano nobile, Plemenska vojvodina Saška, Quedlinburg, Rudolf Rheinfeldški, Saška - Anhalt, Zutphen.
Aachenska mestna hiša
Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Kraljeva pfalca in Aachenska mestna hiša
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Kraljeva pfalca in Aachenska stolnica
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Kraljeva pfalca in Arleško kraljestvo
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Kraljeva pfalca in Babenberžani
Bamberška stolnica
Bamberška stolnica (nemško: Bamberger Dom, uradno ime Bamberger Dom St. Peter und St. Georg) je cerkev v Bambergu v Nemčiji, dokončana v 13.
Poglej Kraljeva pfalca in Bamberška stolnica
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Kraljeva pfalca in Braunschweig
Dvor
Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.
Poglej Kraljeva pfalca in Dvor
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Kraljeva pfalca in Frankovska
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Kraljeva pfalca in Goslar
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Kraljeva pfalca in Gospa Sveta
Graščina
Charlottenburg, Berlin Graščina Schweriner Graščina je zgradba, ki je bila zgrajena po ukazu vladarja ali drugih članov plemstva; velja, da je poimenovanje tako ne glede na velikost ali umetniško oblikovanje fasade.
Poglej Kraljeva pfalca in Graščina
Grad
pa tudi.
Poglej Kraljeva pfalca in Grad
Grad Dankwarderode
Grad Dankwarderode na Burgplatzu v Braunschweigu je saški nižinski grad.
Poglej Kraljeva pfalca in Grad Dankwarderode
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Kraljeva pfalca in Grad Valkhof
Knežji kamen
Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.
Poglej Kraljeva pfalca in Knežji kamen
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Kraljeva pfalca in Kraljeva pfalca, Goslar
Krnska pfalška cerkev
Krnska pfalška cerkev z Anino kapelo Notranjost cerkve Pfalška cerkev na Krnskem gradu je rimskokatoliška župnijska cerkev v kraju Karnburg (Krnski grad) v občini Gospa Sveta (Maria Saal) na Koroškem na Gosposvetskem polju (Kärntner Zollfeld).
Poglej Kraljeva pfalca in Krnska pfalška cerkev
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Kraljeva pfalca in Krnski grad
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Poglej Kraljeva pfalca in Nürnberški grad
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Kraljeva pfalca in Otokarji
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Kraljeva pfalca in Oton IV. Nemški
Palas
Palas (iz pozne latinščine palatium – kraljevska dvorana, stara francščina pales ali palais) je nemški izraz za impozantno ali prestižno stavbo v osrčju srednjeveške pfalce ali gradu, ki je vsebovala veliko dvorano.
Poglej Kraljeva pfalca in Palas
Palatinska kapela, Aachen
Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.
Poglej Kraljeva pfalca in Palatinska kapela, Aachen
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Kraljeva pfalca in Palatinski grof
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Poglej Kraljeva pfalca in Piano nobile
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Kraljeva pfalca in Plemenska vojvodina Saška
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Kraljeva pfalca in Quedlinburg
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Poglej Kraljeva pfalca in Rudolf Rheinfeldški
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Kraljeva pfalca in Saška - Anhalt
Zutphen
Zutphen je mesto in občina v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Kraljeva pfalca in Zutphen