Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Kozrav II.

Index Kozrav II.

Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.

31 odnosi: Šapur III., Bahram Čobin, Barbiton (glasbilo), Basileus, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bazilika sv. Frančiška, Arezzo, Behistunski napis, Bistam, Bizantinsko cesarstvo, Egipt (rimska provinca), Halkedon, Heraklij, Hormizd IV., Hormizd V., Jazdegerd I., Jazdegerd III., Justinijanova dinastija, Katafrakt, Ktezifon, Mihranidi, Obleganje Konstantinopla (626), Partsko cesarstvo, Rimska Armenija, Sasanidsko cesarstvo, Seznam perzijskih kraljev, Sudarij iz Ovieda, Taq-e Bostan, Zgodovina Rimskega cesarstva, 28. februar, 618, 628.

Šapur III.

Šapur III. (rednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎ Šābuhr) je bil kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vlada od leta 383 do 388, * ni znano, † 388.

Novo!!: Kozrav II. in Šapur III. · Poglej več »

Bahram Čobin

Bahram Čobin, tudi Čubin in Čobina (perzijsko بهرامچوبین), slavni general in poveljnik perzijske armade (Eran spahbod) iz 6.

Novo!!: Kozrav II. in Bahram Čobin · Poglej več »

Barbiton (glasbilo)

Barbiton ali barbitos (grško Βάρβιτον ali βάρβιτος; latinsko barbitus) je starodavno strunsko glasbilo, znano iz stare grške in rimske klasike, povezano z liro.

Novo!!: Kozrav II. in Barbiton (glasbilo) · Poglej več »

Basileus

Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.

Novo!!: Kozrav II. in Basileus · Poglej več »

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.

Novo!!: Kozrav II. in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · Poglej več »

Bazilika sv. Frančiška, Arezzo

Bazilika sv.

Novo!!: Kozrav II. in Bazilika sv. Frančiška, Arezzo · Poglej več »

Behistunski napis

Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.

Novo!!: Kozrav II. in Behistunski napis · Poglej več »

Bistam

Bistam (perzijsko بیستام‎), rivalski kralj (šah) Perzijskega cesarstva, vladal 591-595, * ni znano, † ni znano.

Novo!!: Kozrav II. in Bistam · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Kozrav II. in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Novo!!: Kozrav II. in Egipt (rimska provinca) · Poglej več »

Halkedon

Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.

Novo!!: Kozrav II. in Halkedon · Poglej več »

Heraklij

Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.

Novo!!: Kozrav II. in Heraklij · Poglej več »

Hormizd IV.

Hormizd IV. (perzijsko هرمز چهارم‎), sin šaha Kozrava I., ki je od leta 579 do 590 vladal kot enaindvajseti perzijski veliki kralj (šah), * ni znano, † 590.

Novo!!: Kozrav II. in Hormizd IV. · Poglej več »

Hormizd V.

Hormizd V. (perzijsko فرخزاد خسرو), kratkotrajen vladar Perzijskega cesarstva leta 593, * ni znano, † ni znano.

Novo!!: Kozrav II. in Hormizd V. · Poglej več »

Jazdegerd I.

Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩‎), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.

Novo!!: Kozrav II. in Jazdegerd I. · Poglej več »

Jazdegerd III.

Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩‎) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.

Novo!!: Kozrav II. in Jazdegerd III. · Poglej več »

Justinijanova dinastija

Justinijan I., mozaik v baziliki San Vitale, Ravena Konzulski diptih Justina, sina Justinijanovega bratranca Germana (540) Justinijanova dinastija je bila vladarska družina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 518 do 602.

Novo!!: Kozrav II. in Justinijanova dinastija · Poglej več »

Katafrakt

Relief ''Taq-e Bostan'' (provinca Kermanšah, Iran), na katerem je ena od najstarejših upodobitev katafrakta. Oseba nad njim je verjetno Kozrav II.. Desno od njega je Ahura Mazda, levo pa perzijska boginja Anahita. Katafrakt (grško Κατάφρακτος, dobesedno oklopljen ali popolnoma obdan) je bil težko oklopljen konjenik v vojskah številnih starih držav v zahodni Evraziji in evrazijskih stepah.

Novo!!: Kozrav II. in Katafrakt · Poglej več »

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Novo!!: Kozrav II. in Ktezifon · Poglej več »

Mihranidi

Mihranidi ali Mehranidi (srednjeperzijsko 𐭬𐭨𐭥𐭠𐭭) so bili vodilna iranska plemiška rodbina (šahrdārān), ena od sedmih velikih iranskih rodbin Sasanidskega cesarstva, ki so trdile, da so potomke Arsakidske dinastije.

Novo!!: Kozrav II. in Mihranidi · Poglej več »

Obleganje Konstantinopla (626)

Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.

Novo!!: Kozrav II. in Obleganje Konstantinopla (626) · Poglej več »

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Novo!!: Kozrav II. in Partsko cesarstvo · Poglej več »

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Novo!!: Kozrav II. in Rimska Armenija · Poglej več »

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Novo!!: Kozrav II. in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »

Seznam perzijskih kraljev

Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.

Novo!!: Kozrav II. in Seznam perzijskih kraljev · Poglej več »

Sudarij iz Ovieda

Sudarij iz Ovieda (špansko Santo Sudario de Oviedo, tudi Pañolón de Oviedo) je krvav kos tkanine, prtič, ki meri okoli 84 x 53 cm, shranjen v Cámara Santa de Oviedo v stolnici San Salvador, Oviedo, Španija.

Novo!!: Kozrav II. in Sudarij iz Ovieda · Poglej več »

Taq-e Bostan

Relief Taq-e Bostan, na katerem so upodobljene ženske, ki igrajo na čang (perzijska harfa), in kralj na lovu Taq-e Bostan (perzijsko طاق بستان‎, poslovenjeno "obok vrta" ali "kamniti obok") je najdišče z nizom velikih skalnih reliefov iz perzijskega (iranskega) sasanidskega obdobja, izklesanih okoli 4.

Novo!!: Kozrav II. in Taq-e Bostan · Poglej več »

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Novo!!: Kozrav II. in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »

28. februar

28.

Novo!!: Kozrav II. in 28. februar · Poglej več »

618

618 (DCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Kozrav II. in 618 · Poglej več »

628

628 (DCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Kozrav II. in 628 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »