Kazalo
158 odnosi: Abiogeneza, Aktivno galaktično jedro, Al-Gazali, Alan Harvey Guth, Aleksander Afrodizijski, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Alkmeon iz Krotona, Almagest, Amal Kumar Rajčaudhuri, Ameriško astronomsko društvo, Amy Barger, Anaksimander, Andrej Dimitrijevič Linde, Andrej Dimitrijevič Saharov, Antonio de Nebrija, Antropično načelo, Anunaki, Apeiron, Arhitektura Mezopotamije, Aristotelizem, Arthur Stanley Eddington, ArXiv, Astrofizika, Astronom, Astronomija, Astronomische Nachrichten, Astroparticle Physics, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Barbara Sue Ryden, Barion, Bog, Brezrazsežna količina, Brian Greene, Bryce Seligman DeWitt, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing, Charles Malapert, Charles William Misner, Džajant Višnu Narlikar, De revolutionibus orbium coelestium, Delec WIMP, Devetzvezdni KI, Digitalna fizika, Diracova medalja, Edward Arthur Milne, Edwin Powell Hubble, Einsteinov obroč, Energija ničelne točke, Enuma Eliš, ... Razširi indeks (108 več) »
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Poglej Kozmologija in Abiogeneza
Aktivno galaktično jedro
Aktivno galaktično jedro - AGJ (AGN – Active Galactic Nucleus) je kompaktno območje v središču galaksije, ki ima veliko višji izsev v enem izmed območij elektromagnetnega spektra kot običajno, kar nakazuje na to, da izseva ne proizvajajo zvezde.
Poglej Kozmologija in Aktivno galaktično jedro
Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
Poglej Kozmologija in Al-Gazali
Alan Harvey Guth
Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.
Poglej Kozmologija in Alan Harvey Guth
Aleksander Afrodizijski
Aleksander iz Afrodiziade (Alexandros ho Aphrodisieús), eden najpomembnejših Aristotelovih komentatorjev.
Poglej Kozmologija in Aleksander Afrodizijski
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).
Poglej Kozmologija in Aleksander Aleksandrovič Fridman
Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.
Poglej Kozmologija in Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Alkmeon iz Krotona
Alkmajon iz Krotona, 5.
Poglej Kozmologija in Alkmeon iz Krotona
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Kozmologija in Almagest
Amal Kumar Rajčaudhuri
Amal Kumar Rajčaudhuri, indijski fizik in kozmolog, * 14. september 1923, Barisal, Vzhodna Bengalija, Indijske province (sedaj Bangladeš), † 18. junij 2005.
Poglej Kozmologija in Amal Kumar Rajčaudhuri
Ameriško astronomsko društvo
Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.
Poglej Kozmologija in Ameriško astronomsko društvo
Amy Barger
Amy J. Barger, ameriška astronomka, * 18. januar 1971.
Poglej Kozmologija in Amy Barger
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Kozmologija in Anaksimander
Andrej Dimitrijevič Linde
Andrej Dimitrijevič Linde, rusko-ameriški fizik in kozmolog, * 2. marec 1948, Moskva, Rusija.
Poglej Kozmologija in Andrej Dimitrijevič Linde
Andrej Dimitrijevič Saharov
Andrej Dimitrijevič Saharov, ruski fizik, kozmolog, oporečnik in borec za človekove pravice, * 21. maj 1921, Moskva, Sovjetska zveza, † 14. december 1989, Moskva.
Poglej Kozmologija in Andrej Dimitrijevič Saharov
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Kozmologija in Antonio de Nebrija
Antropično načelo
Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.
Poglej Kozmologija in Antropično načelo
Anunaki
Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.
Poglej Kozmologija in Anunaki
Apeiron
Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.
Poglej Kozmologija in Apeiron
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Kozmologija in Arhitektura Mezopotamije
Aristotelizem
Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.
Poglej Kozmologija in Aristotelizem
Arthur Stanley Eddington
Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Kozmologija in Arthur Stanley Eddington
ArXiv
arXiv je spletni arhiv elektronskih preprintov znanstvenih člankov s področja matematike, fizike, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, računalništva, kvantitativne biologije, statistike in kvantitativnega finančništva.
Poglej Kozmologija in ArXiv
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Kozmologija in Astrofizika
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Kozmologija in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Kozmologija in Astronomija
Astronomische Nachrichten
Naslovnica prve številke revije ''Astronomische Nachrichten'' leta 1823 Astronomische Nachrichten, eden izmed prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,, by Jurgen Hamel, pp.
Poglej Kozmologija in Astronomische Nachrichten
Astroparticle Physics
Astroparticle Physics je strokovna znanstvena revija, ki pokriva eksperimentalne in teoretične raziskave na različnih področjih fizike kozmičnih žarkov, astronomije, astrofizike, fizikalne kozmologije, fizike delcev in fizike astrodelcev.
Poglej Kozmologija in Astroparticle Physics
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Kozmologija in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Barbara Sue Ryden
Barbara Sue Ryden, ameriška astronomka in astrofizičarka, * 2. maj 1961, New Milford, Connecticut, ZDA.
Poglej Kozmologija in Barbara Sue Ryden
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Kozmologija in Barion
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Kozmologija in Bog
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Kozmologija in Brezrazsežna količina
Brian Greene
Brian Randolph Greene, ameriški fizik, * 9. februar 1963, New York, New York, ZDA.
Poglej Kozmologija in Brian Greene
Bryce Seligman DeWitt
Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou. DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990.
Poglej Kozmologija in Bryce Seligman DeWitt
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Poglej Kozmologija in Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing
Zahodne grobnice Čing, Jišjan, Hubej Pot duš, Peking Mavzolej Šjaoling, Nandžing Mavzolej Džaolin Čing, Šenjang, Liaoning Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing je oznaka, pod katero je UNESCO uvrstil več grobnic in grobnih kompleksov na seznam svetovne dediščine.
Poglej Kozmologija in Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing
Charles Malapert
Charles Malapert, belgijski jezuit, pisatelj, matematik, astronom, kozmolog in pedagog, * 1581, Mons, Belgija, † 1630, Vitoria, Španija.
Poglej Kozmologija in Charles Malapert
Charles William Misner
Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.
Poglej Kozmologija in Charles William Misner
Džajant Višnu Narlikar
Džajant Višnu Narlikar (maratsko प्रा. जयंत विष्णू नारळीकर), indijski astrofizik, kozmolog in pisatelj, * 19. julij 1938, Kolhapur, Indija.
Poglej Kozmologija in Džajant Višnu Narlikar
De revolutionibus orbium coelestium
De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.
Poglej Kozmologija in De revolutionibus orbium coelestium
Delec WIMP
Delec WIMP (ali masivni delec s šibko interakcijo, v angleščini Weakly interacting massive particle) je domnevni delec, ki naj bi v vesolju sestavljal temno snov.
Poglej Kozmologija in Delec WIMP
Devetzvezdni KI
Devetzvezdni KI je kozmologija starejša od 5000 let - katera ima najbrž izvor v Sumeriji.
Poglej Kozmologija in Devetzvezdni KI
Digitalna fizika
Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.
Poglej Kozmologija in Digitalna fizika
Diracova medalja
Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.
Poglej Kozmologija in Diracova medalja
Edward Arthur Milne
Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.
Poglej Kozmologija in Edward Arthur Milne
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Kozmologija in Edwin Powell Hubble
Einsteinov obroč
Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča.
Poglej Kozmologija in Einsteinov obroč
Energija ničelne točke
Energíja níčelne tóčke (tudi níčelno níhanje) je v fiziki najnižja možna energija, ki jo ima lahko kvantnomehanski fizikalni sistem, in je energija osnovnega stanja.
Poglej Kozmologija in Energija ničelne točke
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Kozmologija in Enuma Eliš
Erast Gliner
Erast Borisovič Gliner, fizik in kozmolog, * 26. januar 1923, Kijev, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 16. november 2021, San Francisco, ZDA.
Poglej Kozmologija in Erast Gliner
Ernst Pascual Jordan
Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Kozmologija in Ernst Pascual Jordan
Esko Valtaoja
Esko Jorma Johannes Valtaoja, finski astronom in pisatelj, * 20. junij 1951, Kemi, Finska.
Poglej Kozmologija in Esko Valtaoja
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Kozmologija in Evklidski prostor
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Kozmologija in Evolucija
Filodem iz Gadare
Filodem iz Gadare (grško: Φιλόδημος ὁ Γαδαρεύς, Philodēmos, »ljubezen ljudi«) * ok.
Poglej Kozmologija in Filodem iz Gadare
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Kozmologija in Filozofija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Kozmologija in Fizika
Francisco Suárez
Francisco Suárez, španski jezuit, filozof, teolog in pravnik, * 5. januar 1548, Granada, Španija, † 25. september 1617, Lizbona, Portugalska.
Poglej Kozmologija in Francisco Suárez
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Poglej Kozmologija in Fred Hoyle
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Poglej Kozmologija in Fridmanovi enačbi
Galaktični halo
Galaktični halo je razširjena in sferična komponenta galaksije, ki se razteza preko glavne, vidne komponente.
Poglej Kozmologija in Galaktični halo
George Lake
George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.
Poglej Kozmologija in George Lake
Georges Lemaître
Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.
Poglej Kozmologija in Georges Lemaître
Georgij Gemist Pleton
Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.
Poglej Kozmologija in Georgij Gemist Pleton
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Poglej Kozmologija in Giordano Bruno
Giovanni Pico della Mirandola
Grof Giovanni Pico della Mirandola, italijanski renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist, * 24. februar 1463, Mirandola, pokrajina Emilija - Romanja, Italija, † 17. november 1494, Firence, Toskana, Italija.
Poglej Kozmologija in Giovanni Pico della Mirandola
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Poglej Kozmologija in Gravitacijska singularnost
Gravitino
Gravitíno (ozanaka \tilde G \) je superpartner domnevnega delca gravitona (tenzorski bozon s spinom 2).
Poglej Kozmologija in Gravitino
Gregor iz Nise
Sveti Gregor iz Nise, tudi Sveti Gregor Niški; cerkveni oče, škof, retorik, filozof, mistik in svetnik; * med 331 in 340, Kapadokija, današnja osrednja Turčija, † 394, Nisa.
Poglej Kozmologija in Gregor iz Nise
Halton Christian Arp
Halton Christian Arp, ameriški astronom, * 21. marec 1927, New York, New York, ZDA, † 28. december 2013, München, Nemčija.
Poglej Kozmologija in Halton Christian Arp
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.
Poglej Kozmologija in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Kozmologija in Hermann Weyl
Howard Bloom
Howard Bloom, ameriški pisec, publicist in intelektualec, * 25. junij 1943, Buffalo, New York, Združene države Amerike.
Poglej Kozmologija in Howard Bloom
Hubblov čas
Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.
Poglej Kozmologija in Hubblov čas
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Kozmologija in Hubblov zakon
Igor Škamperle
Igor Škamperle, slovenski alpinist, filozof, sociolog, religiolog, pisatelj, * 21. november 1962, Trst.
Poglej Kozmologija in Igor Škamperle
Igor Dimitrijevič Novikov
Igor Dimitrijevič Novikov, ruski astrofizik in kozmolog, * 10. november 1935, Moskva.
Poglej Kozmologija in Igor Dimitrijevič Novikov
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.
Poglej Kozmologija in Isaac Asimov
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Kozmologija in Italija
Itzhak Bars
Itzhak Bars, ameriški fizik, * 31. avgust 1943, İzmir, Turčija.
Poglej Kozmologija in Itzhak Bars
Jakov Borisovič Zeldovič
Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.
Poglej Kozmologija in Jakov Borisovič Zeldovič
James Burkett Hartle
James Burkett Hartle, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 20. avgust 1939, Baltimore, Maryland, ZDA, † 17. maj 2023, Švica.
Poglej Kozmologija in James Burkett Hartle
Jevgenij Mihajlovič Lifšic
Jevgenij Mihajlovič Lifšic, ruski fizik, * 21. februar 1915, Harkov, Rusija, (sedaj Ukrajina), † 29. oktober 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Kozmologija in Jevgenij Mihajlovič Lifšic
Johann Reuchlin
Johann Reuchlin, nemški renesančni humanist, filolog, kabalist in filozof, * 29. januar 1455, Pforzheim, Baden-Württemberg, Nemčija, † 30. junij 1522, Liebenzell.
Poglej Kozmologija in Johann Reuchlin
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Kozmologija in Kip Stephen Thorne
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Kozmologija in Kombinatorika
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Kozmologija in Konstanta fine strukture
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Kozmologija in Kozmični žarki
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Kozmologija in Kozmološka konstanta
Kozmološko načelo
Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.
Poglej Kozmologija in Kozmološko načelo
Kozmolog
Kozmológ je znanstvenik, ki se največ ukvarja s kozmologijo.
Poglej Kozmologija in Kozmolog
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Poglej Kozmologija in Kraljeva astronomska družba
Kratka zgodovina časa
Kratka zgodovina časa (podnaslovljena Od velikega poka do črnih lukenj) je poljudnoznanstvena knjiga, ki jo je napisal angleški fizik Stephen Hawking leta 1988.
Poglej Kozmologija in Kratka zgodovina časa
Ksenokrat
Ksenokrat (starogrški filozof, matematik in voditelj Akademije, * 396/5 pr. n. št., Halkedon, † 314/3 pr.n.št, Atene. Poskušal je uskladiti Platonovo filozofijo s filozofijo Pitagore. Bil je drugi voditelj Akademije, za Spevzipom. Kot za ostale predstavnike starejše Akademije so njegova dela ohranjena zgolj fragmentarno, zato je njegovo verzijo platonizma mogoče rekonstruirati zgolj okvirno.
Poglej Kozmologija in Ksenokrat
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Kozmologija in Kvantna gravitacija
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Kozmologija in Kvazar
Léon Van Hove
Léon Charles Prudent Van Hove, belgijski fizik, * 10. februar 1924, Bruselj, Belgija, † 2. september 1990, Ženeva, Švica.
Poglej Kozmologija in Léon Van Hove
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Kozmologija in Leto
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Kozmologija in Lorenzo Valla
Luis de Molina
Luis de Molina, španski jezuit, teolog in politični filozof, * 29. september 1535, Cuenca, Španija, † 12. oktober 1600, Madrid, Španija.
Poglej Kozmologija in Luis de Molina
Marko Uršič
Marko Uršič, slovenski filozof in pisatelj, * 18. maj 1951, Ljubljana.
Poglej Kozmologija in Marko Uršič
Marsilio Ficino
Marsilio Ficino (latinsko: Marsilius Ficinus), italijanski renesančni humanist, filolog, prevajalec, filozof, astrolog, zdravnik in glasbenik, * 19. oktober 1433, Figline Valdarno, Toskana, Italija, † 1. oktober 1499, vila Careggi, Firence.
Poglej Kozmologija in Marsilio Ficino
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Kozmologija in Matematična fizika
Matenadaran
Matenadaran (armensko: Մատենադարան), uradno Inštitut za starodavne rokopise Mesrop Maštoc, je muzej, shramba rokopisov in raziskovalni inštitut v Erevanu v Armeniji.
Poglej Kozmologija in Matenadaran
Matteo Ricci
Matteo Ricci (izg.: matéo riči), tudi Matej Ricci; Mattheus Riccius Maceratensis; kitajščina: Li Ma Dou, tudi Li Madou oziroma Li Ma Tou, tradicionalna kitajščina: 利瑪竇), je bil italijanski jezuit, duhovnik, misijonar, akademik in raziskovalec * 6. oktober 1552, Macerata (Papeška država, danes: Italija), † 11.
Poglej Kozmologija in Matteo Ricci
Megaanum
Megaanum ali mega-anum (mega-annum) je v angleščini časovna enota, ki označuje milijon let (1.000.000 (1×10⁶) let ali 31.556926 terasekund).
Poglej Kozmologija in Megaanum
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Kozmologija in Metafizika
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Kozmologija in Metrika FLRW
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Kozmologija in Mezopotamija
Milan Balažic
Milan Balažic, slovenski politolog, politik in diplomat, * 19. oktober 1958, Ljubljana.
Poglej Kozmologija in Milan Balažic
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Kozmologija in Narava
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Kozmologija in Naravoslovje
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Kozmologija in Neevklidska geometrija
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Kozmologija in Nezemeljsko življenje
Nima Arkani-Hamed
Nima Arkani-Hamed, iransko-ameriško-kanadski, sns.ias.edu; accessed December 4, 2015.
Poglej Kozmologija in Nima Arkani-Hamed
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Kozmologija in Nobelova nagrada za fiziko
Norbert Straumann
Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.
Poglej Kozmologija in Norbert Straumann
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Kozmologija in Obzorje
Philipp Melanchthon
Philipp Melanchthon (rojen Philipp Schwarzert), nemški verski reformator, teolog, filozof in pedagog.
Poglej Kozmologija in Philipp Melanchthon
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Kozmologija in Pitagorejstvo
Planckova doba
Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.
Poglej Kozmologija in Planckova doba
Planckova masa
Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.
Poglej Kozmologija in Planckova masa
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Kozmologija in Prapok
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Kozmologija in Prasevanje
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Poglej Kozmologija in Rdeči premik
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Poglej Kozmologija in Realnost
Renesančna filozofija
Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".
Poglej Kozmologija in Renesančna filozofija
Robert J. Scherrer
Robert J. Scherrer, ameriški fizik, kozmolog in pisatelj.
Poglej Kozmologija in Robert J. Scherrer
Robert Wald
Robert Manuel Wald, ameriški fizik in kozmolog, * 29. junij 1947, New York, ZDA.
Poglej Kozmologija in Robert Wald
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Poglej Kozmologija in Roger Penrose
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Kozmologija in Ruđer Josip Bošković
Samuel Alexander
Samuel Alexander, avstralsko-judovsko-angleški filozof, neorealist, * 6. januar 1859, Sydney, Avstralija (tedaj del Britanskega imperija), † 13. september 1938, Manchester, Anglija.
Poglej Kozmologija in Samuel Alexander
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Kozmologija in Seznam akademskih disciplin
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kozmologija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Kozmologija in Seznam filozofskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kozmologija in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam paradoksov
Seznam paradoksov.
Poglej Kozmologija in Seznam paradoksov
Sklopitev
Sklopitev je v fiziki povezava med dvema ali več fizičnih sistemov, ki vplivajo drug na drugega.
Poglej Kozmologija in Sklopitev
Starost vesolja
Staróst vesólja je v fizikalni kozmologiji čas, ki je pretekel od prapoka.
Poglej Kozmologija in Starost vesolja
Staroverstvo
Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.
Poglej Kozmologija in Staroverstvo
Stephen Wolfram
Stephen Wolfram, britansko-ameriški fizik, matematik in poslovnež, * 29. avgust 1959, London, Anglija.
Poglej Kozmologija in Stephen Wolfram
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Kozmologija in Supernova
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Kozmologija in Tales
Temna energija
language.
Poglej Kozmologija in Temna energija
Teorija velikega poenotenja
Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.
Poglej Kozmologija in Teorija velikega poenotenja
Tinis
Tinis ali Tis (egipčansko Čenu) je bila prestolnica prvih dinastij Starega Egipta.
Poglej Kozmologija in Tinis
Tomaž Zwitter
Tomaž Zwitter, slovenski astronom, * 15.
Poglej Kozmologija in Tomaž Zwitter
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Poglej Kozmologija in Torricellijeva trobenta
Uroš Seljak
Uroš Seljak, slovenski kozmolog in fizik, * 13. maj Nova Gorica.
Poglej Kozmologija in Uroš Seljak
Veliko število
Vélika števíla so števila, ki so velika v primerjavi s števili iz vsakdanjega življenja.
Poglej Kozmologija in Veliko število
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Kozmologija in Vesolje
Vesto Melvin Slipher
Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Kozmologija in Vesto Melvin Slipher
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Kozmologija in Virialni izrek
William George Unruh
William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.
Poglej Kozmologija in William George Unruh
Wolfgang Rindler
Wolfgang Rindler, avstrijski fizik, * 18. maj 1924, Dunaj, † 8. februar 2019.
Poglej Kozmologija in Wolfgang Rindler
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Poglej Kozmologija in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Kozmologija in Znanost
Prav tako znan kot Fizikalna kozmologija.