Kazalo
110 odnosi: Afinitetna kromatografija, Aktinoidi, Alkan, Alken, Anorganska spojina, Aromatičnost, Arzenopirit, Atom, Atomski polmer, Žveplova kislina, Baker, Barvni vid, Bioadheziv, Biomolekula, Bioplastika, Bisfosfonat, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Charles Adolphe Wurtz, Dimer, Disulfidna vez, Duromer, Dvojna vijačnica DNK, Elektrofilna adicija, Elektrokemija, Elektron, Elektronegativnost, Encimski inhibitor, Fluorescenčna spektroskopija, Funkcionalna skupina, Gilbert Newton Lewis, Glicerofosfolipid, Glikokaliks, Glikoprotein, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Halogen, Helij, Hibridizacija orbital, Hladilno sredstvo, Integraza, Ion, Ionska vez, Ionski polmer, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kisik, Kislina, Kofaktor, Kompleksna spojina, Koordinativna kovalentna vez, ... Razširi indeks (60 več) »
Afinitetna kromatografija
Afinitetna kromatografija je metoda ločevanja biokemičnih zmesi, ki temelji na zelo specifičnih bioloških interakcijah.
Poglej Kovalentna vez in Afinitetna kromatografija
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Kovalentna vez in Aktinoidi
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Kovalentna vez in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Kovalentna vez in Alken
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Kovalentna vez in Anorganska spojina
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Kovalentna vez in Aromatičnost
Arzenopirit
Arzenopirit je železov arzenov sulfid s kemijsko formulo FeAsS.
Poglej Kovalentna vez in Arzenopirit
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kovalentna vez in Atom
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Kovalentna vez in Atomski polmer
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Kovalentna vez in Žveplova kislina
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Kovalentna vez in Baker
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Poglej Kovalentna vez in Barvni vid
Bioadheziv
Bioadhezivi so naravno prisotni polimerni materiali, ki delujejo kot lepila (adhezivi).
Poglej Kovalentna vez in Bioadheziv
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Kovalentna vez in Biomolekula
Bioplastika
Granulati bioplastike. Bioplastika je definirana na več načinov.
Poglej Kovalentna vez in Bioplastika
Bisfosfonat
Bisfosfonati (tudi difosfonati) so skupina učinkovin, ki zavirajo osteoklastno dejavnost in s tem resorpcijo (razgradnjo) kostnine.
Poglej Kovalentna vez in Bisfosfonat
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Poglej Kovalentna vez in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Charles Adolphe Wurtz
Charles Adolphe Wurtz, francoski kemik, * 26. november 1817, Strasbourg, Francija, † 12. maj 1884, Pariz, Francija Wurtz je najbolj znan po več desetletjih dolgem zagovarjanju atomske teorije in zamislih o strukturi spojin proti skeptičnim mnenjem kemikov, kot sta jih imela Marcellin Berthelot in Henri Sainte-Claire Deville.
Poglej Kovalentna vez in Charles Adolphe Wurtz
Dimer
karboksilnih kislin pogosto najdemo v plinastem stanju. Dimer (di-, "dve" + -mer, "deli") je oligomer, ki je sestavljen iz dveh strukturno podobnih monomerov, povezanih z vezmi, ki so lahko bodisi močne bodisi šibke, kovalentne ali medmolekulske. Izraz homodimer se uporablja, kadar sta molekuli enaki (npr.
Poglej Kovalentna vez in Dimer
Disulfidna vez
V kemiji je disulfidna vez kovalentna vez, navadno pridobljena s spajanjem dveh tiolnih fuknciolalnih skupin.
Poglej Kovalentna vez in Disulfidna vez
Duromer
Duromér ali duroplást je predstavnik skupine plastičnih mas, ki ob segrevanju ireverzibilno otrdi.
Poglej Kovalentna vez in Duromer
Dvojna vijačnica DNK
bazne pare ter s tem tvorita dvojnovijačno strukturo. Dvojna vijačnica DNK (tudi dvojni heliks DNK, dvojnovijačna DNK ali dvojnoverižna DNK) je v molekularni biologiji struktura, ki jo tvorita dve antiparalelno potekajoči verigi DNK, ki se združujeta po načelu komplementarnosti baz svojih nukleotidov; vsak polni obrat nastale dvojne vijačnice vsebuje okoli deset nukleotidnih parov.
Poglej Kovalentna vez in Dvojna vijačnica DNK
Elektrofilna adicija
Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.
Poglej Kovalentna vez in Elektrofilna adicija
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Kovalentna vez in Elektrokemija
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Kovalentna vez in Elektron
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Kovalentna vez in Elektronegativnost
Encimski inhibitor
Shematični prikaz encimske katalize substrata ('''A''') in kompetitivne inhibicije encima ('''B'''). Encímski inhibítor ali encimski zaviralec je snov, ki inaktivira oz.
Poglej Kovalentna vez in Encimski inhibitor
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Poglej Kovalentna vez in Fluorescenčna spektroskopija
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Kovalentna vez in Funkcionalna skupina
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Kovalentna vez in Gilbert Newton Lewis
Glicerofosfolipid
Glicerofosfolipidi ali fosfogliceridi (ponekod tudi glicerofosfatidi) so družina polarnih lipidov (natančneje fosfolipidov), ki se pogosto nahajajo v bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, sfingolipidi.
Poglej Kovalentna vez in Glicerofosfolipid
Glikokaliks
Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.
Poglej Kovalentna vez in Glikokaliks
Glikoprotein
Glikoprotein, glikoliziran preko dušika v asparaginskem (Asn) aminokislinskem ostanku proteinskega dela.Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380 Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom.
Poglej Kovalentna vez in Glikoprotein
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Kovalentna vez in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Kovalentna vez in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Kovalentna vez in Helij
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Kovalentna vez in Hibridizacija orbital
Hladilno sredstvo
Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.
Poglej Kovalentna vez in Hladilno sredstvo
Integraza
Zgradba cink vežoče domene integraze HIV-1 (na N-koncu encima). Sredična domena encima integraze. DNK vežoča domena. Integraza je encim, ki pri določenih virusih (npr. bakteriofagih lambda in retrovirusih) sodeluje pri integraciji virusne dednine v kromosomsko DNK gostitelja.
Poglej Kovalentna vez in Integraza
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Kovalentna vez in Ion
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Kovalentna vez in Ionska vez
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Kovalentna vez in Ionski polmer
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Kovalentna vez in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Kovalentna vez in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Kovalentna vez in Kemijska reakcija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Kovalentna vez in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Kovalentna vez in Kislina
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Kovalentna vez in Kofaktor
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Kovalentna vez in Kompleksna spojina
Koordinativna kovalentna vez
Koordinativna kovalentna vez je posebna vrsta kovalentne vezi, kjer eden od atomov v vezi prispeva oba elektrona, potrebna za nastanek vezi.
Poglej Kovalentna vez in Koordinativna kovalentna vez
Kovalentni polmer
Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.
Poglej Kovalentna vez in Kovalentni polmer
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Kovalentna vez in Kristal
Kubični model atoma
Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.
Poglej Kovalentna vez in Kubični model atoma
Lewisova teorija kislin in baz
Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.
Poglej Kovalentna vez in Lewisova teorija kislin in baz
Ligand (koordinacijska kemija)
Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.
Poglej Kovalentna vez in Ligand (koordinacijska kemija)
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Kovalentna vez in Livermorij
Metilirano živo srebro
Kemijska formula (X predstavlja katerikoli anion) Trirazsežnostni model. Metilirano živo srebro (kemijska formula CH3Hg+) je zelo nevrotoksična spojina živega srebra, ki nastaja z biometilacijo, se dobro absorbira v prebavilih, prehaja krvno-možgansko pregrado in posteljico.
Poglej Kovalentna vez in Metilirano živo srebro
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Kovalentna vez in Molekula
Molekularna geometrija
Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.
Poglej Kovalentna vez in Molekularna geometrija
Molekularna orbitalna teorija
Molekularna orbitalna teorija je metoda za določanje molekularnih struktur, v katerih elektroni ne pripadajo posameznim vezem med atomi, ampak se obravnavajo kot da se gibljejo pod vplivom vseh atomskih jeder v molekuli.
Poglej Kovalentna vez in Molekularna orbitalna teorija
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Kovalentna vez in Moskovij
Mukoprotein
Múkoproteín je kompleks kovalentno povezane beljakovine in heteroglikana (polisaharid iz različnih monosaharidov), v katerem prevladuje beljakovina, in je sestavina različnih sluzi v organizmu.
Poglej Kovalentna vez in Mukoprotein
Nukleofilna adicija
Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.
Poglej Kovalentna vez in Nukleofilna adicija
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Kovalentna vez in Oganeson
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Kovalentna vez in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Kovalentna vez in Ogljikov dioksid
Ogljikov tetraklorid
Ogljikov tetraklorid, znan tudi kot tetraklorometan in tetraklorogljik, je organska spojina s formulo CCl4.
Poglej Kovalentna vez in Ogljikov tetraklorid
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Poglej Kovalentna vez in Ogljikova nanocevka
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Kovalentna vez in Ogljikova skupina
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Kovalentna vez in Ogljikovodik
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Kovalentna vez in Oksid
Oligosaharid
Tridimenzionalni model rafinoze, pogostega oligosaharida. Oligosaharid (iz grščine ὀλίγος olígos, "nekaj" in σάκχαρ sácchar, "sladkor") je polimerni ogljikov hidrat, sestavljen iz manjšega števila monomernih enot – monosaharidov (običajno od treh do desetih).
Poglej Kovalentna vez in Oligosaharid
Oris biokemije
Naslednji oris je na voljo kot pregled in tematski vodnik po biokemiji: Biokemija – preučevanje kemičnih procesov v živih organizmih, vključno z živo snovjo.
Poglej Kovalentna vez in Oris biokemije
Ovojnični glikoprotein gp120
Ovojnični glikoprotein gp120 ali samo gp120 je glikoprotein, ki se nahaja na površini virusne ovojnice virusa HIV.
Poglej Kovalentna vez in Ovojnični glikoprotein gp120
Pegvisomant
Pegvisomant (s tržnim imenom Somavert) je antagonist (zaviralec) receptorja rastnega hormona (somatotropina), ki se uporablja za zdravljenje akromegalije in gigantizma.
Poglej Kovalentna vez in Pegvisomant
Peptidna vez
Nastanek peptidne vezi z odcepom vode Peptidna vez je kovalentna kemijska vez, ki nastane z vezavo karboksilne skupine ene in amino skupine druge molekule, pri čemer se sprosti molekula vode (H2O).
Poglej Kovalentna vez in Peptidna vez
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Kovalentna vez in Periodni sistem elementov
Pniktogeni
Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).
Poglej Kovalentna vez in Pniktogeni
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Poglavitni kompleks tkivne skladnosti ali poglavitni histokompatibilnostni kompleks (kratica PHK, bolj znan pod kratico MHC za angleški izraz major histocompatibility complex) je skupni izraz za veliko skupino genov v genomu večine vretenčarjev in njihove produkte (beljakovine), ki imajo v imunskem sistemu vlogo razločevanja med lastnimi in tujimi antigeni v organizmu in predstavljanja le-teh limfocitom T.
Poglej Kovalentna vez in Poglavitni kompleks tkivne skladnosti
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Kovalentna vez in Polarnost
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Kovalentna vez in Polimer
Polimorfizem (kristalografija)
V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.
Poglej Kovalentna vez in Polimorfizem (kristalografija)
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Kovalentna vez in Pravilo okteta
Prolin
Prolin (skrajšano Pro ali P; kodirajo ga s kodoni CCU, CCC, CCA, in CCG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Kovalentna vez in Prolin
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Kovalentna vez in Rakava celica
Red velikosti (sila)
Ker je teža sila, se nekateri izmed spodnjih primerov sklicujejo na težo predmetov pri povprečnem težnem pospešku Zemlje (9,8 m/s2).
Poglej Kovalentna vez in Red velikosti (sila)
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Kovalentna vez in Redoks reakcija
Samomorilski inhibitor
Samomorilski inhibitor (tudi samomorilski zaviralec) je tip ireverzibilnih encimskih inhibitorjev, ki se veže na encim kot analog substrata in tvori ireverzibilni kompleks med normalno katalitično reakcijo.
Poglej Kovalentna vez in Samomorilski inhibitor
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kovalentna vez in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kovalentna vez in Seznam kemijskih vsebin
Skeletna formula
stereokemijo. Skeletna formula organske spojine je vrsta molekulske strukturne formule, ki služi kot poenostavljena predstavitev molekuline vezave in nekaterih drugih podrobnosti njene molekulske geometrije. Skeletna formula prikazuje skeletno strukturo ali skelet molekule, ki je sestavljena iz skeletnih atomov.
Poglej Kovalentna vez in Skeletna formula
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Kovalentna vez in Spojina
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Kovalentna vez in Srebro
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Kovalentna vez in Steklo
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Poglej Kovalentna vez in Sulfat
Sulfid
Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).
Poglej Kovalentna vez in Sulfid
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Kovalentna vez in Svinec
Tekstilna barvila
Tekstilna barvila.
Poglej Kovalentna vez in Tekstilna barvila
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Kovalentna vez in Tenes
Točkovna grupa
Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.
Poglej Kovalentna vez in Točkovna grupa
Toluen
Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.
Poglej Kovalentna vez in Toluen
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Kovalentna vez in Valenca
Vez sigma
Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.
Poglej Kovalentna vez in Vez sigma
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Kovalentna vez in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Kovalentna vez in Vodik
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Poglej Kovalentna vez in Vodikov klorid
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Kovalentna vez in Vodikova vez
Vulkanizacija
Vulkanizacija je kemijski proces, pri katerem se posamezne polimerne molekule povežejo z drugimi polimernimi molekulami z atomskimi vezmi.
Poglej Kovalentna vez in Vulkanizacija
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Kovalentna vez in Zemljoalkalijska kovina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Kovalentna vez in Zlato