Kazalo
15 odnosi: Antarktika, Antonie van Leeuwenhoek, Živi svet v Triglavskem narodnem parku, Členonožci, Bohinjsko jezero, Ježerilci, Kolobarniki, Kriptobioza, Mahovnjaki, Nevretenčarji, Preseško jezero, Ramenonožci, Seznam bioloških vsebin, Tatre (gorovje), Valjasti črvi.
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Kotačniki in Antarktika
Antonie van Leeuwenhoek
Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.
Poglej Kotačniki in Antonie van Leeuwenhoek
Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Alpski kozorog (''Capra ibex'') se človekove bližine ne boji. To je tudi vzrok, da so jih v Alpah sredi 19.stoletja skoraj iztrebili. Prvih 15 kozorogov so leta 1964 naselili v dolino Zadnjice v Trenti. Živi svet v Triglavskem narodnem parku je prisoten v ostrem visokogorju s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah je življenju bolj naklonjeno prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.
Poglej Kotačniki in Živi svet v Triglavskem narodnem parku
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Kotačniki in Členonožci
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Poglej Kotačniki in Bohinjsko jezero
Ježerilci
Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).
Poglej Kotačniki in Ježerilci
Kolobarniki
Deževnika Kolobarniki so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev.
Poglej Kotačniki in Kolobarniki
Kriptobioza
Kriptobioza (grško kryptós - skrit + biosis - življenje), tudi anabioza, je stanje neaktivnosti presnove (metabolizma) v živih bitjih, do katere pride zaradi neugodnih pogojev v okolju, kot so suša, zmrzovanje in pomanjkanje kisika.
Poglej Kotačniki in Kriptobioza
Mahovnjaki
Mahovnjaki (mahɔvnjaki) so skupina bilateralnih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)).
Poglej Kotačniki in Mahovnjaki
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Kotačniki in Nevretenčarji
Preseško jezero
Preseško jezero ali tudi Pazrijsko jezero (po bližnjih vaseh Preseka in Pazrije,, je jezero v Spodnji Ziljski dolini vzhodno od Šmohorja. S površino 55 ha je deveto največje jezero na avstrijskem Koroškem. Zanhj je značilna velika površina trstičevja.
Poglej Kotačniki in Preseško jezero
Ramenonožci
Ramenonožci (znanstveno ime Brachiopoda; starogrško βραχίων brahíōn - roka + πούς poús-stopalo) so deblo školjkam podobnih nevretenčarjev iz naddebla lophotrochozoa, ki imajo trde lupine na zgornji in spodnji površini, za razliko od leve in desne ureditve pri školjkah.
Poglej Kotačniki in Ramenonožci
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kotačniki in Seznam bioloških vsebin
Tatre (gorovje)
Tatre ali v poljščini - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih. Tatre se razlikujejo od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje. Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem.
Poglej Kotačniki in Tatre (gorovje)
Valjasti črvi
''Ascaris lumbricoides'', glista Valjasti črvi (znanstveno ime Aschelmintes) so opuščen takson nevretenčarjev, ki so ga nekoč obravnavali na taksonomskem rangu debla in je združeval živali valjaste oblike, brez krvožilja ter dihal, z evproktnimi prebavili in ločenima spoloma.
Poglej Kotačniki in Valjasti črvi
Prav tako znan kot Rotatoria, Rotifera.