Hitreje kot brskalnik!
251 odnosi: Abbejeva prizma, Abstraktni politop, Abul Vefa, Agnesin koder, Airyjev disk, Alfa, Alhacen, Almagest, Anaksimander, Anomalija, Antični observatorij Peking, Argument periapside, Astigmatizem (oko), Astrometrija, Šestdesetiški številski sistem, Šestkotnik, Šestnajstkotnik, Štirikotnik, Štirinajstkotnik, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Babilonska matematika, Balista, Bibavica, Cauchy–Schwarzova neenakost, Celoštevilski trikotnik, Christiaan Huygens, Dassault Super Mystère, DAT, Definicija, Desetkotnik, Devetkotnik, Devetnajstkotnik, Diedrski kot, Dolžina periapside, Dvajsetkotnik, Dvanajstkotnik, Dvokotnik, Edmond Halley, Ekscentrična anomalija, Ekvatorialni obroč, Elementi (Evklid), Eliptična geometrija, Elongacija, Enajstkotnik, Enakokotni mnogokotnik, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakostranični mnogokotnik, Enakostranični petkotnik, Enakostranični trikotnik, ..., Enokotnik, Enotska krožnica, Erlangenski program, Eulerjevi koti, Evklidski prostor, Evolventa, Ewood Park, Fazna razlika, Fazni kot (astronomija), Feničanska abeceda, Fi, Geografski koordinatni sistem, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijski lik, Giacomo Filippo Maraldi, Gijasedin al-Kaši, Glinasti golobi, GLONASS, Grad (enota), Grad (razločitev), Grupa, Halo (optika), Heliometer, Heptaeder, Heronova formula, Hilbertov prostor, Hiparh, Hiperbolična geometrija, Hodograf, Inercialna navigacija, Invarianta (matematika), Iridescenca, Izoptika, Izpeljana enota SI, Izrek o simetrali kota, Izrek o središčnem in obodnem kotu, Jadralno padalstvo, Jean-Felix Picard (astronom), Jesen, Jesse Ramsden, Ji Šing, John Harrison, John Napier, Klančina, Klasična mehanika, Kliper (vesoljsko plovilo), Količina, Kompleksna ravnina, Kompleksni logaritem, Komplementarna kota, Kosa, Kosinusni izrek, Kot (razločitev), Kot 2V, Kotna ločljivost, Kotna minuta in sekunda, Kotna stopinja, Kotna velikost, Kotni primanjkljaj, Kotomer, Kristal, Krožna funkcija, Krožni lok, Krožni odsek, Krog, Kubooktaeder, Kvadrat, Kvadrat (geometrija), Ledinska imena, Letni časi, Lituus, Lomljenka, Lomni zakon, Maclaurinova trisektrisa, Mera (matematika), Met kladiva, Metoda navadne iteracije, Minomet, Minuta, Mnogokotnik, Nagib vrtilne osi, Naklon tira, Navor, Nebesni poldnevnik, Neevklidska geometrija, Niccolo Fontana Tartaglia, Nikomed, Numerična apertura, Odbojni kot, Odsončje, Oglišče, Oinopid, Optična prizma, Ortodroma, Osemkotnik, Osnovna enota SI, Paralaksa, Parsek, Pellin-Brocova prizma, Petkotnik, Petnajstkotnik, Pi, Planimetrija, Pleohroizem, Polarni koordinatni sistem, Posidonij, Prava anomalija, Pravilni mnogokotnik, Pravilni polieder, Pravilo desne roke, Pravokotni trikotnik, Pravokotnik, Pravokotnost, Precesija, Preprosti mnogokotnik, Pretvorba med enotami, Prisekani ikozidodekaeder, Projektivna geometrija, Prostorski kot, Računska kemija, Radian, Ravnilo in šestilo, Rayleighovo sipanje, Razvrstitev oglišč, Referenčna ravnina, Regiomontan, Riemannova ploskev, Robert Grosseteste, Romb, Rombiikozidodekaeder, Rutherfordovo sipanje, Schwarzev trikotnik, Se me kaj bojite?, Sedemkotnik, Sedemnajstkotnik, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam madžarskih imen slovenskih krajev, Seznam matematičnih vsebin, Seznam osebnosti iz Občine Lendava, Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica, Sferna geometrija, Sibirski tiger, Simetrala, Sinusni izrek, Skalarni produkt, Skladnost (geometrija), Sokota, Sončev obrat, Sončna ura, Sosednja kota, Sovršna kota, Steradian, Stereometrija, Stopinja, Svetlost, Tabit Ibrahim, Talesov izrek, Tangensni izrek, Teodolit, Teorija števil, Teorija grup, Tetivni štirikotnik, Tisočinka (kot), Tisočkotnik, Top, Trapez, Trdota po Vickersu, Tretjinjenje kota, Triangulacija, Tridesetkotnik, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Trikotnik, Trinajstkotnik, Trisektrisa, Trisektrisa Pascalovega polža, Uklon, Včrtana krožnica, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Veliki krog, Vesoljsko pisalo, Vpadni kot, Willebrord Snell van Royen, Zagozda, Zenitna razdalja, Zgornja Radovna, Zibajoči ples, Zodiakalna svetloba, Zorni kot, 1. konjeniška divizija (ZDA), 108 (število), 120 (število), 135 (število), 140 (število), 144 (število), 3. pehotna divizija (mehanizirana), 42 (število), 60 (število), 90 (število). Razširi indeks (201 več) »
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Novo!!: Kot in Abbejeva prizma · Poglej več »
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Novo!!: Kot in Abstraktni politop · Poglej več »
Abul Vefa
Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.
Novo!!: Kot in Abul Vefa · Poglej več »
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Novo!!: Kot in Agnesin koder · Poglej več »
Airyjev disk
Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.
Novo!!: Kot in Airyjev disk · Poglej več »
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Novo!!: Kot in Alfa · Poglej več »
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Novo!!: Kot in Alhacen · Poglej več »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Novo!!: Kot in Almagest · Poglej več »
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Novo!!: Kot in Anaksimander · Poglej več »
Anomalija
Anomalíja (grško anómalos.
Novo!!: Kot in Anomalija · Poglej več »
Antični observatorij Peking
Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.
Novo!!: Kot in Antični observatorij Peking · Poglej več »
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Kot in Argument periapside · Poglej več »
Astigmatizem (oko)
Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.
Novo!!: Kot in Astigmatizem (oko) · Poglej več »
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Novo!!: Kot in Astrometrija · Poglej več »
Šestdesetiški številski sistem
Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.
Novo!!: Kot in Šestdesetiški številski sistem · Poglej več »
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Novo!!: Kot in Šestkotnik · Poglej več »
Šestnajstkotnik
Slika šestnajstkotnika Šestnajstkotnik (s tujko tudi heksadekagon ali heksakaidekagon) je mnogokotnik s 16-timi stranicami, 16-timi oglišči in 16-timi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Šestnajstkotnik · Poglej več »
Štirikotnik
Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.
Novo!!: Kot in Štirikotnik · Poglej več »
Štirinajstkotnik
Štirinajstkotnik (s tujko tudi tetradekagon ali tetrakaidekagon) je mnogokotnik s 14-timi stranicami, 14-timi oglišči in 14-timi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Štirinajstkotnik · Poglej več »
Časovna enačba
ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.
Novo!!: Kot in Časovna enačba · Poglej več »
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Novo!!: Kot in Časovni pregled astronomije · Poglej več »
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Novo!!: Kot in Babilonska matematika · Poglej več »
Balista
Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.
Novo!!: Kot in Balista · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Kot in Bibavica · Poglej več »
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Novo!!: Kot in Cauchy–Schwarzova neenakost · Poglej več »
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Novo!!: Kot in Celoštevilski trikotnik · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Kot in Christiaan Huygens · Poglej več »
Dassault Super Mystère
Dassault Super Mystère je bil francoski lovec-jurišnik in prvo zahodnoevropsko nadzvočno letalo, ki je prišlo v serijsko proizvodnjo.
Novo!!: Kot in Dassault Super Mystère · Poglej več »
DAT
Logo R-DAT (skrajšano DAT) je kratica za Rotating Head Digital Audio Tape (digitalni magnetni trak z rotacijsko snemalno/reprodukcijsko glavo).
Novo!!: Kot in DAT · Poglej več »
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Novo!!: Kot in Definicija · Poglej več »
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Desetkotnik · Poglej več »
Devetkotnik
Pravilni devetkotnik Devétkotnik ali s tujko nónagon ali eneagon (starogrško enneagōnos S_.
Novo!!: Kot in Devetkotnik · Poglej več »
Devetnajstkotnik
Devetnajstkotnik (tudi 19-kotnik ali s tujko eneadekagon, eneakaidekagon ali nanodekagon) je mnogokotnik z 19-timi stranicami in 19-timi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Devetnajstkotnik · Poglej več »
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome. Diedrski kot, določen s tremi povezovalnimi vektorji (prikazani v rdeči, zeleni modri barvi), ki povezujejo štiri atome. Iz te perspektive je drugi povezovalni vektor (zeleni) zunaj slike. beljakovin Diédrski kót (tudi torzíjski kót) je v geometriji kot med dvema ravninama.
Novo!!: Kot in Diedrski kot · Poglej več »
Dolžina periapside
Določanje dolžine periapside Dolžina periapside (oznaka \bar\, ali tudi Π) je eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena položaj in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Kot in Dolžina periapside · Poglej več »
Dvajsetkotnik
Pravilni dvajsetkotnik Dvajsetkotnik (tudi 20-kotnik ali s tujko ikozagon) je mnogokotnik z 20-timi stranicami in 20-timi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Dvajsetkotnik · Poglej več »
Dvanajstkotnik
Dvanajstkotnik (s tujko tudi dodekagon) je mnogokotnik z dvanajstimi stranicami, dvanajstimi oglišči in dvanajstimi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Dvanajstkotnik · Poglej več »
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Novo!!: Kot in Dvokotnik · Poglej več »
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Novo!!: Kot in Edmond Halley · Poglej več »
Ekscentrična anomalija
Ekscentrična anomalija je označena z E. Ekscentrična anomalija (oznaka E) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Kot in Ekscentrična anomalija · Poglej več »
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Novo!!: Kot in Ekvatorialni obroč · Poglej več »
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.
Novo!!: Kot in Elementi (Evklid) · Poglej več »
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Novo!!: Kot in Eliptična geometrija · Poglej več »
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Novo!!: Kot in Elongacija · Poglej več »
Enajstkotnik
Pravilni enajstkotnik Enájstkotnik (s tujko tudi hendekagon iz grških besed hendeka, kar pomeni enajst in gon- kar pomeni kot) je mnogokotnik z 11-timi stranicami, 11-timi oglišči in 11-timi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Enajstkotnik · Poglej več »
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Novo!!: Kot in Enakokotni mnogokotnik · Poglej več »
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Novo!!: Kot in Enakokraki pravokotni trikotnik · Poglej več »
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Novo!!: Kot in Enakostranični mnogokotnik · Poglej več »
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Novo!!: Kot in Enakostranični petkotnik · Poglej več »
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Novo!!: Kot in Enakostranični trikotnik · Poglej več »
Enokotnik
250px Enokotnik (s tujko tudi henagon ali monogon) je mnogokotnik z eno stranico, enim ogliščem in enim notranjim kotom.
Novo!!: Kot in Enokotnik · Poglej več »
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Novo!!: Kot in Enotska krožnica · Poglej več »
Erlangenski program
Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.
Novo!!: Kot in Erlangenski program · Poglej več »
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Novo!!: Kot in Eulerjevi koti · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Kot in Evklidski prostor · Poglej več »
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Novo!!: Kot in Evolventa · Poglej več »
Ewood Park
Ewood Park je nogometni stadion v Blackburnu, Lancashire.
Novo!!: Kot in Ewood Park · Poglej več »
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Novo!!: Kot in Fazna razlika · Poglej več »
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Novo!!: Kot in Fazni kot (astronomija) · Poglej več »
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Novo!!: Kot in Feničanska abeceda · Poglej več »
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Novo!!: Kot in Fi · Poglej več »
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Novo!!: Kot in Geografski koordinatni sistem · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Kot in Geometrija · Poglej več »
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Novo!!: Kot in Geometrijska konstrukcija · Poglej več »
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Novo!!: Kot in Geometrijski lik · Poglej več »
Giacomo Filippo Maraldi
Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.
Novo!!: Kot in Giacomo Filippo Maraldi · Poglej več »
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Novo!!: Kot in Gijasedin al-Kaši · Poglej več »
Glinasti golobi
Glinasti golobi naloženi v avtomatski metalec Glinasti golobi so okrogli keramični diski, ki se izstreljujejo iz posebnih naprav, namenjeni so športnemu streljanju s puško šibrenico, predvsem pri disciplinah trap in skeet.
Novo!!: Kot in Glinasti golobi · Poglej več »
GLONASS
Model satelita GLONASS-K, prikazan na sejmu CeBit leta 2011 GLONASS (rusko ГЛОНАСС; ГЛОбальная НАвигационная Спутниковая Система; Globalnaja Navigacionnaja Sputnikovaja Sistema, Satelitski sistem globalne navigacije) je radijski satelitski navigacijski sistem, ruska različica ameriškega GPS.
Novo!!: Kot in GLONASS · Poglej več »
Grad (enota)
Grad (g) je merska enota za merjenje kotov.
Novo!!: Kot in Grad (enota) · Poglej več »
Grad (razločitev)
Grad je lahko.
Novo!!: Kot in Grad (razločitev) · Poglej več »
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Novo!!: Kot in Grupa · Poglej več »
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Novo!!: Kot in Halo (optika) · Poglej več »
Heliometer
Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.
Novo!!: Kot in Heliometer · Poglej več »
Heptaeder
Heptaeder je polieder s sedmimi stranskimi ploskvami.
Novo!!: Kot in Heptaeder · Poglej več »
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Novo!!: Kot in Heronova formula · Poglej več »
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Novo!!: Kot in Hilbertov prostor · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Kot in Hiparh · Poglej več »
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Novo!!: Kot in Hiperbolična geometrija · Poglej več »
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Novo!!: Kot in Hodograf · Poglej več »
Inercialna navigacija
Inercialna navigacija temelji na merjenju pospeškov v vseh treh smereh (x, y, z) in kotov zasuka okrog vzdolžne, prečne in navpične osi.
Novo!!: Kot in Inercialna navigacija · Poglej več »
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Novo!!: Kot in Invarianta (matematika) · Poglej več »
Iridescenca
Iridescenca pri milnih mehurčkih Hrošč vrste ''Lamprima aurata'' Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja.
Novo!!: Kot in Iridescenca · Poglej več »
Izoptika
right Izoptika je množica točk, za katere se po dve tangenti dane krivulje sekata pod danim kotom.
Novo!!: Kot in Izoptika · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Kot in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Novo!!: Kot in Izrek o simetrali kota · Poglej več »
Izrek o središčnem in obodnem kotu
Izrek o središčnm in obodnem kotu:''α''.
Novo!!: Kot in Izrek o središčnem in obodnem kotu · Poglej več »
Jadralno padalstvo
Jadralni padalec Jadralni padalec z motorjem Jadralna padalca v tandemu Jadralno padalstvo je športno letenje z jadralnimi padali.
Novo!!: Kot in Jadralno padalstvo · Poglej več »
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Novo!!: Kot in Jean-Felix Picard (astronom) · Poglej več »
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Novo!!: Kot in Jesen · Poglej več »
Jesse Ramsden
Jesse Ramsden, angleški optik, izdelovalec astronomskih in znanstvenih inštrumentov in izumitelj, * 6. oktober 1735, Salterhebble, grofija, Yorkshire, Anglija, † 5. november 1800, Brighton, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Kot in Jesse Ramsden · Poglej več »
Ji Šing
Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.
Novo!!: Kot in Ji Šing · Poglej več »
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Novo!!: Kot in John Harrison · Poglej več »
John Napier
John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.
Novo!!: Kot in John Napier · Poglej več »
Klančina
Klančína ali klánec je v mehaniki ravna ploskev, nagnjena glede na vodoravnico za nek kot.
Novo!!: Kot in Klančina · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Kot in Klasična mehanika · Poglej več »
Kliper (vesoljsko plovilo)
Maketa Kliperja MVP - zamenjal ga bo Kliper Kliper (- kliper, hitra jadrnica (brzojadrnica)) je bilo prototipno rusko vesoljsko plovilo, načrtovano da bo delovalo kot raketoplan (MTKK - večkratna transportna vesoljska ladja), in ki bi nasledilo vesoljsko ladjo Sojuz.
Novo!!: Kot in Kliper (vesoljsko plovilo) · Poglej več »
Količina
Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.
Novo!!: Kot in Količina · Poglej več »
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Novo!!: Kot in Kompleksna ravnina · Poglej več »
Kompleksni logaritem
kompleksnih vrednosti. Kompleksni logaritem je v kompleksni analizi obratna funkcija kompleksne eksponentne funkcije, podobno kot je naravni logaritem \ln x\, obrat realne eksponentne funkcije e^\,.
Novo!!: Kot in Kompleksni logaritem · Poglej več »
Komplementarna kota
Kota ''α'' in ''β'' sta komplementarna Komplementarna kota sta v geometriji kota, ki imata vsoto 90°.
Novo!!: Kot in Komplementarna kota · Poglej več »
Kosa
Kosa Kôsa je ročno orodje za košnjo raznovrstne krme in žit.
Novo!!: Kot in Kosa · Poglej več »
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Novo!!: Kot in Kosinusni izrek · Poglej več »
Kot (razločitev)
Kot je lahko.
Novo!!: Kot in Kot (razločitev) · Poglej več »
Kot 2V
Kot 2V je ostri kot med optičnima osema.
Novo!!: Kot in Kot 2V · Poglej več »
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Novo!!: Kot in Kotna ločljivost · Poglej več »
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Novo!!: Kot in Kotna minuta in sekunda · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: Kot in Kotna stopinja · Poglej več »
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Novo!!: Kot in Kotna velikost · Poglej več »
Kotni primanjkljaj
Kotni primanjkljaj (tudi kotni defekt) v geometriji pomeni primanjkljaj določenega kota, ki ga je treba dodati, da se dobi pričakovano vrednost 360º ali 180º.
Novo!!: Kot in Kotni primanjkljaj · Poglej več »
Kotomer
Kotomér je geometrijsko orodje namenjeno za merjenje in risanje kotov poljubne velikosti.
Novo!!: Kot in Kotomer · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Kot in Kristal · Poglej več »
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Novo!!: Kot in Krožna funkcija · Poglej več »
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Novo!!: Kot in Krožni lok · Poglej več »
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Novo!!: Kot in Krožni odsek · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Kot in Krog · Poglej več »
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: Kot in Kubooktaeder · Poglej več »
Kvadrat
Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.
Novo!!: Kot in Kvadrat · Poglej več »
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Novo!!: Kot in Kvadrat (geometrija) · Poglej več »
Ledinska imena
Ledinska imena, mikrotoponimi ali terenska imena so nenaselbinska zemljepisna imena.
Novo!!: Kot in Ledinska imena · Poglej več »
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Novo!!: Kot in Letni časi · Poglej več »
Lituus
Veja lituusa za pozitiven ''r'' Lituus je vrsta spirale v kateri je kot obratno sorazmeren s kvadratom polmera, kar se lahko v polarnem koordinatnem sistemu zapiše kot: V odvisnosti od predznaka r\, ima krivulja dve veji.
Novo!!: Kot in Lituus · Poglej več »
Lomljenka
Zgled lomljenke Lómljenka (tudi poligónska čŕta ali poligonálna potéza) je lomljena črta, ki zaporedno povezuje točke A_\!\,, A_\!\,, A_\!\,,...
Novo!!: Kot in Lomljenka · Poglej več »
Lomni zakon
Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Novo!!: Kot in Lomni zakon · Poglej več »
Maclaurinova trisektrisa
tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.
Novo!!: Kot in Maclaurinova trisektrisa · Poglej več »
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Novo!!: Kot in Mera (matematika) · Poglej več »
Met kladiva
Metalec kladiva Eberhard Scott Sodobni ali olimpijski met kladiva je atletska metalna disciplina, kjer je cilj čimdlje vreči težko kovinsko kroglo, pritrjeno na žico in ročaj.
Novo!!: Kot in Met kladiva · Poglej več »
Metoda navadne iteracije
Metóda navádne iterácije (navádna iterácijska metóda in redkeje metóda negíbne tóčke) je v matematiki preprosta in učinkovita numerična metoda za določanje negibnih točk funkcije.
Novo!!: Kot in Metoda navadne iteracije · Poglej več »
Minomet
Minomet je prenosno gladkocevno topniško orožje na polnjenje (praviloma) od spredaj, ki izstreljuje krilate mine pod velikim kotom in je neposredni potomec možnarja.
Novo!!: Kot in Minomet · Poglej več »
Minuta
Minúta je.
Novo!!: Kot in Minuta · Poglej več »
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Novo!!: Kot in Mnogokotnik · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Kot in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Novo!!: Kot in Naklon tira · Poglej več »
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Novo!!: Kot in Navor · Poglej več »
Nebesni poldnevnik
Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.
Novo!!: Kot in Nebesni poldnevnik · Poglej več »
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Novo!!: Kot in Neevklidska geometrija · Poglej več »
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Novo!!: Kot in Niccolo Fontana Tartaglia · Poglej več »
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Novo!!: Kot in Nikomed · Poglej več »
Numerična apertura
Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.
Novo!!: Kot in Numerična apertura · Poglej več »
Odbojni kot
Odbójni kót je kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico.
Novo!!: Kot in Odbojni kot · Poglej več »
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Novo!!: Kot in Odsončje · Poglej več »
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Novo!!: Kot in Oglišče · Poglej več »
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Novo!!: Kot in Oinopid · Poglej več »
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Novo!!: Kot in Optična prizma · Poglej več »
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Novo!!: Kot in Ortodroma · Poglej več »
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Novo!!: Kot in Osemkotnik · Poglej več »
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Novo!!: Kot in Osnovna enota SI · Poglej več »
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Novo!!: Kot in Paralaksa · Poglej več »
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Novo!!: Kot in Parsek · Poglej več »
Pellin-Brocova prizma
Pellin-Brocova prizma Pellin-Brocova prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno štiristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev četverokotnik s koti 90°, 75°, 135° in 60°.
Novo!!: Kot in Pellin-Brocova prizma · Poglej več »
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Petkotnik · Poglej več »
Petnajstkotnik
Petnajstkotnik (s tujko tudi pentadekagon ali pentakaidekagon) je mnogokotnik s 15-timi stranicami, 15-timi oglišči in 15-timi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Petnajstkotnik · Poglej več »
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Novo!!: Kot in Pi · Poglej več »
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Novo!!: Kot in Planimetrija · Poglej več »
Pleohroizem
Pleohroizem ali mnogobarvitost (tudi polihroizem) (ime je sestavljeno iz dveh grških besed πλέων (več) in χρῶμα (barva)) je optični pojav pri katerem se pojavijo različne barve v posameznih zrnih minerala, če jih opazujemo pod različnimi koti.
Novo!!: Kot in Pleohroizem · Poglej več »
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Novo!!: Kot in Polarni koordinatni sistem · Poglej več »
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Novo!!: Kot in Posidonij · Poglej več »
Prava anomalija
Prava anomalija je označena s T. Na sliki so označeni vertorji s pomočjo katerih lahko izračunamo pravo anomalijo.. Prava anomalija (oznaka T\,\!, ali \nu\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Kot in Prava anomalija · Poglej več »
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Novo!!: Kot in Pravilni mnogokotnik · Poglej več »
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Novo!!: Kot in Pravilni polieder · Poglej več »
Pravilo desne roke
Leva orientacija koordinatnega sistema je prikazana na levi sliki, desno orientirana pa na desni sliki. Uporabljamo desno orientirani koordinatni sistem. Uporaba desne roke za določanje rezultata vektorskega produkta. Pravilo desne roke je mnemotehničen pripomoček za določanje smeri vektorjev v treh razsežnostih.
Novo!!: Kot in Pravilo desne roke · Poglej več »
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Novo!!: Kot in Pravokotni trikotnik · Poglej več »
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Novo!!: Kot in Pravokotnik · Poglej več »
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Novo!!: Kot in Pravokotnost · Poglej več »
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Novo!!: Kot in Precesija · Poglej več »
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Novo!!: Kot in Preprosti mnogokotnik · Poglej več »
Pretvorba med enotami
V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.
Novo!!: Kot in Pretvorba med enotami · Poglej več »
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: Kot in Prisekani ikozidodekaeder · Poglej več »
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Novo!!: Kot in Projektivna geometrija · Poglej več »
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Novo!!: Kot in Prostorski kot · Poglej več »
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Novo!!: Kot in Računska kemija · Poglej več »
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Novo!!: Kot in Radian · Poglej več »
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Novo!!: Kot in Ravnilo in šestilo · Poglej več »
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Novo!!: Kot in Rayleighovo sipanje · Poglej več »
Razvrstitev oglišč
Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.
Novo!!: Kot in Razvrstitev oglišč · Poglej več »
Referenčna ravnina
Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.
Novo!!: Kot in Referenčna ravnina · Poglej več »
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Novo!!: Kot in Regiomontan · Poglej več »
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Novo!!: Kot in Riemannova ploskev · Poglej več »
Robert Grosseteste
Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.
Novo!!: Kot in Robert Grosseteste · Poglej več »
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Novo!!: Kot in Romb · Poglej več »
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Novo!!: Kot in Rombiikozidodekaeder · Poglej več »
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Novo!!: Kot in Rutherfordovo sipanje · Poglej več »
Schwarzev trikotnik
Schwarzev trikotnik je sferni trikotnik s pomočjo katerega se lahko tlakuje sfero.
Novo!!: Kot in Schwarzev trikotnik · Poglej več »
Se me kaj bojite?
Se me kaj bojite je slovenska pravljica, ki jo je napisala Svetlana Makarovič v svoji zbirki Mačja preja.
Novo!!: Kot in Se me kaj bojite? · Poglej več »
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Sedemkotnik · Poglej več »
Sedemnajstkotnik
Pravilni sedemnajstkotnik Sedemnájstkotnik (tudi 17-kotnik, sedemnájsterokótnik in s tujko heptadekagon ali heptakaidekagon) je mnogokotnik s 17-imi stranicami, 17-imi oglišči in 17-imi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Sedemnajstkotnik · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Kot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam madžarskih imen slovenskih krajev
Seznam madžarskih imen (eksonimov) slovenskih krajev (predvsem v Prekmurju).
Novo!!: Kot in Seznam madžarskih imen slovenskih krajev · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Kot in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Občine Lendava
Seznam osebnosti iz Občine Lendava vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Novo!!: Kot in Seznam osebnosti iz Občine Lendava · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica zajema osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Novo!!: Kot in Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica · Poglej več »
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine. Torej je to dvorazsežna mnogoterost. Sferna geometrija je veja geometrije, ki se ukvarja z dvorazsežno površino sfere.
Novo!!: Kot in Sferna geometrija · Poglej več »
Sibirski tiger
Sibirski tiger, tudi amurski tiger (znanstveno ime Panthera tigris altaica), je redka podvrsta tigra (Panthera tigris) in največja žival iz družine mačk (Felidae) nasploh.
Novo!!: Kot in Sibirski tiger · Poglej več »
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Novo!!: Kot in Simetrala · Poglej več »
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Novo!!: Kot in Sinusni izrek · Poglej več »
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Novo!!: Kot in Skalarni produkt · Poglej več »
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Novo!!: Kot in Skladnost (geometrija) · Poglej več »
Sokota
Sokota Izraz sòkóta v geometriji označuje kota, ki sta v sosednji legi in skupaj sestavljata iztegnjeni kot (180°).
Novo!!: Kot in Sokota · Poglej več »
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Novo!!: Kot in Sončev obrat · Poglej več »
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Novo!!: Kot in Sončna ura · Poglej več »
Sosednja kota
Sosédnja kóta ali kóta v sosédnji légi sta v geometriji kota, ki imata skupen vrh in en krak.
Novo!!: Kot in Sosednja kota · Poglej več »
Sovršna kota
Premici, ki se sekata, določata dva para sovršnih kotov Sovŕšna kóta sta v geometriji kota, ki imata skupni vrh, za krake pa imata nasprotno usmerjene dopolnilne poltrake.
Novo!!: Kot in Sovršna kota · Poglej več »
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Novo!!: Kot in Steradian · Poglej več »
Stereometrija
Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Kot in Stereometrija · Poglej več »
Stopinja
Stopínja ima več pomenov.
Novo!!: Kot in Stopinja · Poglej več »
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Novo!!: Kot in Svetlost · Poglej več »
Tabit Ibrahim
Tabit Ibrahim ibn Sinan Kora, arabski matematik, * 908, † 946.
Novo!!: Kot in Tabit Ibrahim · Poglej več »
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Novo!!: Kot in Talesov izrek · Poglej več »
Tangensni izrek
Tangensni izrek v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med razliko in vsoto dolžin dveh stranic enako razmerju tangensov polovične razlike in vsote stranicama nasprotnih kotov.
Novo!!: Kot in Tangensni izrek · Poglej več »
Teodolit
palčnega teodolita Troughton Caroline Hassler iz leta 1820 Teodolít je optično-mehanski ali elektro-optični instrument za natančno merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov ali zenitnih razdalj.
Novo!!: Kot in Teodolit · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Kot in Teorija števil · Poglej več »
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Novo!!: Kot in Teorija grup · Poglej več »
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Novo!!: Kot in Tetivni štirikotnik · Poglej več »
Tisočinka (kot)
Tisočinka (tudi hiljadit ali črtica) je zorni kot, pod katerim vidimo 1 m dolg lok na razdalji 1000 m. Polni kot tako meri 2 * pi * 1000.
Novo!!: Kot in Tisočinka (kot) · Poglej več »
Tisočkotnik
Pravilni tisočkotnik se na pogled ne razlikuje od krožnice. Spodnji del slike prikazuje del tisočkotnika, ki je 200-krat večji kot manjša krožnica. Oglišča so označena. Tisočkotnik (s tujko tudi kiliagon ali 1000-kotnik) je mnogokotnik s 1000 stranicami.
Novo!!: Kot in Tisočkotnik · Poglej več »
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Novo!!: Kot in Top · Poglej več »
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Novo!!: Kot in Trapez · Poglej več »
Trdota po Vickersu
Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Novo!!: Kot in Trdota po Vickersu · Poglej več »
Tretjinjenje kota
Tretjínjenje kóta (tudi trisékcija kóta) je znana konstrukcijska naloga iz klasične geometrije.
Novo!!: Kot in Tretjinjenje kota · Poglej več »
Triangulacija
sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.
Novo!!: Kot in Triangulacija · Poglej več »
Tridesetkotnik
Tridesetkotnik (tudi 30-kotnik ali s tujko triakontagon) je mnogokotnik z 30-timi stranicami in 30-timi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Tridesetkotnik · Poglej več »
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Novo!!: Kot in Trigonometrična funkcija · Poglej več »
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Novo!!: Kot in Trigonometrija · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Kot in Trikotnik · Poglej več »
Trinajstkotnik
Trinajstkotnik (s tujko tudi tridekagon ali triskaidekagon) je mnogokotnik s 13-timi stranicami, 13-timi oglišči in 13-timi notranjimi koti.
Novo!!: Kot in Trinajstkotnik · Poglej več »
Trisektrisa
Trisektrisa je v geometriji krivulja s katero lahko tretjinimo poljubni kot.
Novo!!: Kot in Trisektrisa · Poglej več »
Trisektrisa Pascalovega polža
Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.
Novo!!: Kot in Trisektrisa Pascalovega polža · Poglej več »
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Novo!!: Kot in Uklon · Poglej več »
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Novo!!: Kot in Včrtana krožnica · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Kot in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Kot in Vektorski produkt · Poglej več »
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Novo!!: Kot in Veliki krog · Poglej več »
Vesoljsko pisalo
Fisher Space Pen AG-7 Vesoljsko pisalo (space pen) je pisalo, ki lahko piše v kateri koli snovi, pod katerim koli kotom in pod vsakim pritiskom.
Novo!!: Kot in Vesoljsko pisalo · Poglej več »
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Novo!!: Kot in Vpadni kot · Poglej več »
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Novo!!: Kot in Willebrord Snell van Royen · Poglej več »
Zagozda
Prikaz načela delovanja zagozde Sekira s širokokotno zagozdo za cepljenje hlodov Zagozda (tudi klin) je v mehaniki enostavna naprava, običajno v obliki tristrane prizme.
Novo!!: Kot in Zagozda · Poglej več »
Zenitna razdalja
Zenitna razdalja na nebesni krogli (označena rdeče) Zenitna razdalja oziroma zenitni kot (oznaka z ali θ) (ali v sfernem koordinatnem sistemu tudi polarni kot, inklinacija ali kolatituda) je v astronomiji kot med smerjo proti zenitu in smerjo proti nebesnemu telesu.
Novo!!: Kot in Zenitna razdalja · Poglej več »
Zgornja Radovna
Zgornja Radovna je razloženo naselje, na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Kranjska Gora.
Novo!!: Kot in Zgornja Radovna · Poglej več »
Zibajoči ples
Shema čebeljega plesa Zibajoči ples je vedenjski vzorec, ki ga izvajajo delavke nekaterih vrst čebel v koloniji.
Novo!!: Kot in Zibajoči ples · Poglej več »
Zodiakalna svetloba
Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.
Novo!!: Kot in Zodiakalna svetloba · Poglej več »
Zorni kot
Zórni kót je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega telesa.
Novo!!: Kot in Zorni kot · Poglej več »
1. konjeniška divizija (ZDA)
1.
Novo!!: Kot in 1. konjeniška divizija (ZDA) · Poglej več »
108 (število)
108 (stó ósem) je naravno število, za katero velja 108.
Novo!!: Kot in 108 (število) · Poglej več »
120 (število)
120 (stó dvájset) je naravno število, za katero velja 120.
Novo!!: Kot in 120 (število) · Poglej več »
135 (število)
135 (stó pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 135.
Novo!!: Kot in 135 (število) · Poglej več »
140 (število)
140 (stó štírideset) je naravno število, za katero velja 140.
Novo!!: Kot in 140 (število) · Poglej več »
144 (število)
144 (stó štíriinštírideset) je naravno število, za katero velja 144.
Novo!!: Kot in 144 (število) · Poglej več »
3. pehotna divizija (mehanizirana)
3.
Novo!!: Kot in 3. pehotna divizija (mehanizirana) · Poglej več »
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Novo!!: Kot in 42 (število) · Poglej več »
60 (število)
60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.
Novo!!: Kot in 60 (število) · Poglej več »
90 (število)
90 (devétdeset) je naravno število, za katero velja 90.
Novo!!: Kot in 90 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kot (geometrija), Ravninski kot.
