Kazalo
251 odnosi: Abbejeva prizma, Abstraktni politop, Abul Vefa, Agnesin koder, Airyjev disk, Alfa, Alhacen, Almagest, Anaksimander, Anomalija, Antični observatorij Peking, Argument periapside, Astigmatizem (oko), Astrometrija, Šestdesetiški številski sistem, Šestkotnik, Šestnajstkotnik, Štirikotnik, Štirinajstkotnik, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Babilonska matematika, Balista, Bibavica, Cauchy–Schwarzova neenakost, Celoštevilski trikotnik, Christiaan Huygens, Dassault Super Mystère, DAT, Definicija, Desetkotnik, Devetkotnik, Devetnajstkotnik, Diedrski kot, Dolžina periapside, Dvajsetkotnik, Dvanajstkotnik, Dvokotnik, Edmond Halley, Ekscentrična anomalija, Ekvatorialni obroč, Elementi (Evklid), Eliptična geometrija, Elongacija, Enajstkotnik, Enakokotni mnogokotnik, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakostranični mnogokotnik, Enakostranični petkotnik, Enakostranični trikotnik, ... Razširi indeks (201 več) »
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Poglej Kot in Abbejeva prizma
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Poglej Kot in Abstraktni politop
Abul Vefa
Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.
Poglej Kot in Abul Vefa
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Poglej Kot in Agnesin koder
Airyjev disk
Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.
Poglej Kot in Airyjev disk
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Kot in Alfa
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Kot in Alhacen
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Kot in Almagest
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Kot in Anaksimander
Anomalija
Anomalíja (grško anómalos.
Poglej Kot in Anomalija
Antični observatorij Peking
Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.
Poglej Kot in Antični observatorij Peking
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Kot in Argument periapside
Astigmatizem (oko)
Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.
Poglej Kot in Astigmatizem (oko)
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Kot in Astrometrija
Šestdesetiški številski sistem
Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.
Poglej Kot in Šestdesetiški številski sistem
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Poglej Kot in Šestkotnik
Šestnajstkotnik
Slika šestnajstkotnika Šestnajstkotnik (s tujko tudi heksadekagon ali heksakaidekagon) je mnogokotnik s 16-timi stranicami, 16-timi oglišči in 16-timi notranjimi koti.
Poglej Kot in Šestnajstkotnik
Štirikotnik
Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.
Poglej Kot in Štirikotnik
Štirinajstkotnik
Štirinajstkotnik (s tujko tudi tetradekagon ali tetrakaidekagon) je mnogokotnik s 14-timi stranicami, 14-timi oglišči in 14-timi notranjimi koti.
Poglej Kot in Štirinajstkotnik
Časovna enačba
ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.
Poglej Kot in Časovna enačba
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Kot in Časovni pregled astronomije
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Kot in Babilonska matematika
Balista
Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.
Poglej Kot in Balista
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Kot in Bibavica
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Poglej Kot in Cauchy–Schwarzova neenakost
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Kot in Celoštevilski trikotnik
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Kot in Christiaan Huygens
Dassault Super Mystère
Dassault Super Mystère je bil francoski lovec-jurišnik in prvo zahodnoevropsko nadzvočno letalo, ki je prišlo v serijsko proizvodnjo.
Poglej Kot in Dassault Super Mystère
DAT
Logo R-DAT (skrajšano DAT) je kratica za Rotating Head Digital Audio Tape (digitalni magnetni trak z rotacijsko snemalno/reprodukcijsko glavo).
Poglej Kot in DAT
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Kot in Definicija
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Poglej Kot in Desetkotnik
Devetkotnik
Pravilni devetkotnik Devétkotnik ali s tujko nónagon ali eneagon (starogrško enneagōnos S_.
Poglej Kot in Devetkotnik
Devetnajstkotnik
Devetnajstkotnik (tudi 19-kotnik ali s tujko eneadekagon, eneakaidekagon ali nanodekagon) je mnogokotnik z 19-timi stranicami in 19-timi notranjimi koti.
Poglej Kot in Devetnajstkotnik
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome.
Poglej Kot in Diedrski kot
Dolžina periapside
Določanje dolžine periapside Dolžina periapside (oznaka \bar\, ali tudi Π) je eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena položaj in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Kot in Dolžina periapside
Dvajsetkotnik
Pravilni dvajsetkotnik Dvajsetkotnik (tudi 20-kotnik ali s tujko ikozagon) je mnogokotnik z 20-timi stranicami in 20-timi notranjimi koti.
Poglej Kot in Dvajsetkotnik
Dvanajstkotnik
Dvanajstkotnik (s tujko tudi dodekagon) je mnogokotnik z dvanajstimi stranicami, dvanajstimi oglišči in dvanajstimi notranjimi koti.
Poglej Kot in Dvanajstkotnik
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Kot in Dvokotnik
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Kot in Edmond Halley
Ekscentrična anomalija
Ekscentrična anomalija je označena z E. Ekscentrična anomalija (oznaka E) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Kot in Ekscentrična anomalija
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Poglej Kot in Ekvatorialni obroč
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Kot in Elementi (Evklid)
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Kot in Eliptična geometrija
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Poglej Kot in Elongacija
Enajstkotnik
Pravilni enajstkotnik Enájstkotnik (s tujko tudi hendekagon iz grških besed hendeka, kar pomeni enajst in gon- kar pomeni kot) je mnogokotnik z 11-timi stranicami, 11-timi oglišči in 11-timi notranjimi koti.
Poglej Kot in Enajstkotnik
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Kot in Enakokotni mnogokotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Poglej Kot in Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Poglej Kot in Enakostranični mnogokotnik
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Kot in Enakostranični petkotnik
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Kot in Enakostranični trikotnik
Enokotnik
250px Enokotnik (s tujko tudi henagon ali monogon) je mnogokotnik z eno stranico, enim ogliščem in enim notranjim kotom.
Poglej Kot in Enokotnik
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Kot in Enotska krožnica
Erlangenski program
Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.
Poglej Kot in Erlangenski program
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Kot in Eulerjevi koti
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Kot in Evklidski prostor
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Kot in Evolventa
Ewood Park
Ewood Park je nogometni stadion v Blackburnu, Lancashire.
Poglej Kot in Ewood Park
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Poglej Kot in Fazna razlika
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Poglej Kot in Fazni kot (astronomija)
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Kot in Feničanska abeceda
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Kot in Fi
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Kot in Geografski koordinatni sistem
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Kot in Geometrija
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Kot in Geometrijska konstrukcija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Kot in Geometrijski lik
Giacomo Filippo Maraldi
Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.
Poglej Kot in Giacomo Filippo Maraldi
Gijasedin al-Kaši
Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.
Poglej Kot in Gijasedin al-Kaši
Glinasti golobi
Glinasti golobi naloženi v avtomatski metalec Glinasti golobi so okrogli keramični diski, ki se izstreljujejo iz posebnih naprav, namenjeni so športnemu streljanju s puško šibrenico, predvsem pri disciplinah trap in skeet.
Poglej Kot in Glinasti golobi
GLONASS
Model satelita GLONASS-K, prikazan na sejmu CeBit leta 2011 GLONASS (rusko ГЛОНАСС; ГЛОбальная НАвигационная Спутниковая Система; Globalnaja Navigacionnaja Sputnikovaja Sistema, Satelitski sistem globalne navigacije) je radijski satelitski navigacijski sistem, ruska različica ameriškega GPS.
Poglej Kot in GLONASS
Grad (enota)
Grad (g) je merska enota za merjenje kotov.
Poglej Kot in Grad (enota)
Grad (razločitev)
Grad je lahko.
Poglej Kot in Grad (razločitev)
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Kot in Grupa
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Poglej Kot in Halo (optika)
Heliometer
Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.
Poglej Kot in Heliometer
Heptaeder
Heptaeder je polieder s sedmimi stranskimi ploskvami.
Poglej Kot in Heptaeder
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Poglej Kot in Heronova formula
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Kot in Hilbertov prostor
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Kot in Hiparh
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Kot in Hiperbolična geometrija
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Poglej Kot in Hodograf
Inercialna navigacija
Inercialna navigacija temelji na merjenju pospeškov v vseh treh smereh (x, y, z) in kotov zasuka okrog vzdolžne, prečne in navpične osi.
Poglej Kot in Inercialna navigacija
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Kot in Invarianta (matematika)
Iridescenca
Iridescenca pri milnih mehurčkih Hrošč vrste ''Lamprima aurata'' Iridescenca ali goniokromizem je v splošnem lastnost določenih površin, da spreminjajo barvo ali barvni odtenek glede na kot opazovanja.
Poglej Kot in Iridescenca
Izoptika
right Izoptika je množica točk, za katere se po dve tangenti dane krivulje sekata pod danim kotom.
Poglej Kot in Izoptika
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Kot in Izpeljana enota SI
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Poglej Kot in Izrek o simetrali kota
Izrek o središčnem in obodnem kotu
Izrek o središčnm in obodnem kotu:''α''.
Poglej Kot in Izrek o središčnem in obodnem kotu
Jadralno padalstvo
Jadralni padalec Jadralni padalec z motorjem Jadralna padalca v tandemu Jadralno padalstvo je športno letenje z jadralnimi padali.
Poglej Kot in Jadralno padalstvo
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Kot in Jean-Felix Picard (astronom)
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Kot in Jesen
Jesse Ramsden
Jesse Ramsden, angleški optik, izdelovalec astronomskih in znanstvenih inštrumentov in izumitelj, * 6. oktober 1735, Salterhebble, grofija, Yorkshire, Anglija, † 5. november 1800, Brighton, grofija Essex, Anglija.
Poglej Kot in Jesse Ramsden
Ji Šing
Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.
Poglej Kot in Ji Šing
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Poglej Kot in John Harrison
John Napier
John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.
Poglej Kot in John Napier
Klančina
Klančína ali klánec je v mehaniki ravna ploskev, nagnjena glede na vodoravnico za nek kot.
Poglej Kot in Klančina
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Kot in Klasična mehanika
Kliper (vesoljsko plovilo)
Maketa Kliperja MVP - zamenjal ga bo Kliper Kliper (- kliper, hitra jadrnica (brzojadrnica)) je bilo prototipno rusko vesoljsko plovilo, načrtovano da bo delovalo kot raketoplan (MTKK - večkratna transportna vesoljska ladja), in ki bi nasledilo vesoljsko ladjo Sojuz.
Poglej Kot in Kliper (vesoljsko plovilo)
Količina
Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.
Poglej Kot in Količina
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Kot in Kompleksna ravnina
Kompleksni logaritem
kompleksnih vrednosti. Kompleksni logaritem je v kompleksni analizi obratna funkcija kompleksne eksponentne funkcije, podobno kot je naravni logaritem \ln x\, obrat realne eksponentne funkcije e^\,.
Poglej Kot in Kompleksni logaritem
Komplementarna kota
Kota ''α'' in ''β'' sta komplementarna Komplementarna kota sta v geometriji kota, ki imata vsoto 90°.
Poglej Kot in Komplementarna kota
Kosa
Kosa Kôsa je ročno orodje za košnjo raznovrstne krme in žit.
Poglej Kot in Kosa
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Poglej Kot in Kosinusni izrek
Kot (razločitev)
Kot je lahko.
Poglej Kot in Kot (razločitev)
Kot 2V
Kot 2V je ostri kot med optičnima osema.
Poglej Kot in Kot 2V
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Kot in Kotna ločljivost
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Kot in Kotna minuta in sekunda
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Kot in Kotna stopinja
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Poglej Kot in Kotna velikost
Kotni primanjkljaj
Kotni primanjkljaj (tudi kotni defekt) v geometriji pomeni primanjkljaj določenega kota, ki ga je treba dodati, da se dobi pričakovano vrednost 360º ali 180º.
Poglej Kot in Kotni primanjkljaj
Kotomer
Kotomér je geometrijsko orodje namenjeno za merjenje in risanje kotov poljubne velikosti.
Poglej Kot in Kotomer
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Kot in Kristal
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Poglej Kot in Krožna funkcija
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Kot in Krožni lok
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Poglej Kot in Krožni odsek
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Kot in Krog
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Kot in Kubooktaeder
Kvadrat
Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.
Poglej Kot in Kvadrat
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Kot in Kvadrat (geometrija)
Ledinska imena
Ledinska imena, mikrotoponimi ali terenska imena so nenaselbinska zemljepisna imena.
Poglej Kot in Ledinska imena
Letni časi
Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.
Poglej Kot in Letni časi
Lituus
Veja lituusa za pozitiven ''r'' Lituus je vrsta spirale v kateri je kot obratno sorazmeren s kvadratom polmera, kar se lahko v polarnem koordinatnem sistemu zapiše kot: V odvisnosti od predznaka r\, ima krivulja dve veji.
Poglej Kot in Lituus
Lomljenka
Zgled lomljenke Lómljenka (tudi poligónska čŕta ali poligonálna potéza) je lomljena črta, ki zaporedno povezuje točke A_\!\,, A_\!\,, A_\!\,,...
Poglej Kot in Lomljenka
Lomni zakon
Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Kot in Lomni zakon
Maclaurinova trisektrisa
tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.
Poglej Kot in Maclaurinova trisektrisa
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Kot in Mera (matematika)
Met kladiva
Metalec kladiva Eberhard Scott Sodobni ali olimpijski met kladiva je atletska metalna disciplina, kjer je cilj čimdlje vreči težko kovinsko kroglo, pritrjeno na žico in ročaj.
Poglej Kot in Met kladiva
Metoda navadne iteracije
Metóda navádne iterácije (navádna iterácijska metóda in redkeje metóda negíbne tóčke) je v matematiki preprosta in učinkovita numerična metoda za določanje negibnih točk funkcije.
Poglej Kot in Metoda navadne iteracije
Minomet
Minomet je prenosno gladkocevno topniško orožje na polnjenje (praviloma) od spredaj, ki izstreljuje krilate mine pod velikim kotom in je neposredni potomec možnarja.
Poglej Kot in Minomet
Minuta
Minúta je.
Poglej Kot in Minuta
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Kot in Mnogokotnik
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Kot in Nagib vrtilne osi
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Kot in Naklon tira
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Kot in Navor
Nebesni poldnevnik
Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.
Poglej Kot in Nebesni poldnevnik
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Kot in Neevklidska geometrija
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Poglej Kot in Niccolo Fontana Tartaglia
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Poglej Kot in Nikomed
Numerična apertura
Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.
Poglej Kot in Numerična apertura
Odbojni kot
Odbójni kót je kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico.
Poglej Kot in Odbojni kot
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Kot in Odsončje
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Kot in Oglišče
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Kot in Oinopid
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Kot in Optična prizma
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej Kot in Ortodroma
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Poglej Kot in Osemkotnik
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Kot in Osnovna enota SI
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Kot in Paralaksa
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Kot in Parsek
Pellin-Brocova prizma
Pellin-Brocova prizma Pellin-Brocova prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno štiristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev četverokotnik s koti 90°, 75°, 135° in 60°.
Poglej Kot in Pellin-Brocova prizma
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Kot in Petkotnik
Petnajstkotnik
Petnajstkotnik (s tujko tudi pentadekagon ali pentakaidekagon) je mnogokotnik s 15-timi stranicami, 15-timi oglišči in 15-timi notranjimi koti.
Poglej Kot in Petnajstkotnik
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Kot in Pi
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Kot in Planimetrija
Pleohroizem
Pleohroizem ali mnogobarvitost (tudi polihroizem) (ime je sestavljeno iz dveh grških besed πλέων (več) in χρῶμα (barva)) je optični pojav pri katerem se pojavijo različne barve v posameznih zrnih minerala, če jih opazujemo pod različnimi koti.
Poglej Kot in Pleohroizem
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Kot in Polarni koordinatni sistem
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Kot in Posidonij
Prava anomalija
Prava anomalija je označena s T. Na sliki so označeni vertorji s pomočjo katerih lahko izračunamo pravo anomalijo.. Prava anomalija (oznaka T\,\!, ali \nu\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Kot in Prava anomalija
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Kot in Pravilni mnogokotnik
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Kot in Pravilni polieder
Pravilo desne roke
Leva orientacija koordinatnega sistema je prikazana na levi sliki, desno orientirana pa na desni sliki. Uporabljamo desno orientirani koordinatni sistem. Uporaba desne roke za določanje rezultata vektorskega produkta. Pravilo desne roke je mnemotehničen pripomoček za določanje smeri vektorjev v treh razsežnostih.
Poglej Kot in Pravilo desne roke
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Poglej Kot in Pravokotni trikotnik
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Kot in Pravokotnik
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Kot in Pravokotnost
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Kot in Precesija
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Kot in Preprosti mnogokotnik
Pretvorba med enotami
V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.
Poglej Kot in Pretvorba med enotami
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Kot in Prisekani ikozidodekaeder
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Kot in Projektivna geometrija
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Poglej Kot in Prostorski kot
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Kot in Računska kemija
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Kot in Radian
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Poglej Kot in Ravnilo in šestilo
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Kot in Rayleighovo sipanje
Razvrstitev oglišč
Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.
Poglej Kot in Razvrstitev oglišč
Referenčna ravnina
Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.
Poglej Kot in Referenčna ravnina
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Kot in Regiomontan
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Kot in Riemannova ploskev
Robert Grosseteste
Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.
Poglej Kot in Robert Grosseteste
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Kot in Romb
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Kot in Rombiikozidodekaeder
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Kot in Rutherfordovo sipanje
Schwarzev trikotnik
Schwarzev trikotnik je sferni trikotnik s pomočjo katerega se lahko tlakuje sfero.
Poglej Kot in Schwarzev trikotnik
Se me kaj bojite?
Se me kaj bojite je slovenska pravljica, ki jo je napisala Svetlana Makarovič v svoji zbirki Mačja preja.
Poglej Kot in Se me kaj bojite?
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Kot in Sedemkotnik
Sedemnajstkotnik
Pravilni sedemnajstkotnik Sedemnájstkotnik (tudi 17-kotnik, sedemnájsterokótnik in s tujko heptadekagon ali heptakaidekagon) je mnogokotnik s 17-imi stranicami, 17-imi oglišči in 17-imi notranjimi koti.
Poglej Kot in Sedemnajstkotnik
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kot in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam madžarskih imen slovenskih krajev
Seznam madžarskih imen (eksonimov) slovenskih krajev (predvsem v Prekmurju).
Poglej Kot in Seznam madžarskih imen slovenskih krajev
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kot in Seznam matematičnih vsebin
Seznam osebnosti iz Občine Lendava
Seznam osebnosti iz Občine Lendava vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Kot in Seznam osebnosti iz Občine Lendava
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica zajema osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Kot in Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Kot in Sferna geometrija
Sibirski tiger
Sibirski tiger, tudi amurski tiger (znanstveno ime Panthera tigris altaica), je redka podvrsta tigra (Panthera tigris) in največja žival iz družine mačk (Felidae) nasploh.
Poglej Kot in Sibirski tiger
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Poglej Kot in Simetrala
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Poglej Kot in Sinusni izrek
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Kot in Skalarni produkt
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Kot in Skladnost (geometrija)
Sokota
Sokota Izraz sòkóta v geometriji označuje kota, ki sta v sosednji legi in skupaj sestavljata iztegnjeni kot (180°).
Poglej Kot in Sokota
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Poglej Kot in Sončev obrat
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Kot in Sončna ura
Sosednja kota
Sosédnja kóta ali kóta v sosédnji légi sta v geometriji kota, ki imata skupen vrh in en krak.
Poglej Kot in Sosednja kota
Sovršna kota
Premici, ki se sekata, določata dva para sovršnih kotov Sovŕšna kóta sta v geometriji kota, ki imata skupni vrh, za krake pa imata nasprotno usmerjene dopolnilne poltrake.
Poglej Kot in Sovršna kota
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Poglej Kot in Steradian
Stereometrija
Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.
Poglej Kot in Stereometrija
Stopinja
Stopínja ima več pomenov.
Poglej Kot in Stopinja
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Kot in Svetlost
Tabit Ibrahim
Tabit Ibrahim ibn Sinan Kora, arabski matematik, * 908, † 946.
Poglej Kot in Tabit Ibrahim
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Poglej Kot in Talesov izrek
Tangensni izrek
Tangensni izrek v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med razliko in vsoto dolžin dveh stranic enako razmerju tangensov polovične razlike in vsote stranicama nasprotnih kotov.
Poglej Kot in Tangensni izrek
Teodolit
palčnega teodolita Troughton Caroline Hassler iz leta 1820 Teodolít je optično-mehanski ali elektro-optični instrument za natančno merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov ali zenitnih razdalj.
Poglej Kot in Teodolit
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Kot in Teorija števil
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Kot in Teorija grup
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Kot in Tetivni štirikotnik
Tisočinka (kot)
Tisočinka (tudi hiljadit ali črtica) je zorni kot, pod katerim vidimo 1 m dolg lok na razdalji 1000 m. Polni kot tako meri 2 * pi * 1000.
Poglej Kot in Tisočinka (kot)
Tisočkotnik
Pravilni tisočkotnik se na pogled ne razlikuje od krožnice. Spodnji del slike prikazuje del tisočkotnika, ki je 200-krat večji kot manjša krožnica. Oglišča so označena. Tisočkotnik (s tujko tudi kiliagon ali 1000-kotnik) je mnogokotnik s 1000 stranicami.
Poglej Kot in Tisočkotnik
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Poglej Kot in Top
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Kot in Trapez
Trdota po Vickersu
Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Poglej Kot in Trdota po Vickersu
Tretjinjenje kota
Tretjínjenje kóta (tudi trisékcija kóta) je znana konstrukcijska naloga iz klasične geometrije.
Poglej Kot in Tretjinjenje kota
Triangulacija
sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.
Poglej Kot in Triangulacija
Tridesetkotnik
Tridesetkotnik (tudi 30-kotnik ali s tujko triakontagon) je mnogokotnik z 30-timi stranicami in 30-timi notranjimi koti.
Poglej Kot in Tridesetkotnik
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Kot in Trigonometrična funkcija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Kot in Trigonometrija
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Kot in Trikotnik
Trinajstkotnik
Trinajstkotnik (s tujko tudi tridekagon ali triskaidekagon) je mnogokotnik s 13-timi stranicami, 13-timi oglišči in 13-timi notranjimi koti.
Poglej Kot in Trinajstkotnik
Trisektrisa
Trisektrisa je v geometriji krivulja s katero lahko tretjinimo poljubni kot.
Poglej Kot in Trisektrisa
Trisektrisa Pascalovega polža
Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.
Poglej Kot in Trisektrisa Pascalovega polža
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Kot in Uklon
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Kot in Včrtana krožnica
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Kot in Vektor (matematika)
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Kot in Vektorski produkt
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Kot in Veliki krog
Vesoljsko pisalo
Fisher Space Pen AG-7 Vesoljsko pisalo (space pen) je pisalo, ki lahko piše v kateri koli snovi, pod katerim koli kotom in pod vsakim pritiskom.
Poglej Kot in Vesoljsko pisalo
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Poglej Kot in Vpadni kot
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Poglej Kot in Willebrord Snell van Royen
Zagozda
Prikaz načela delovanja zagozde Sekira s širokokotno zagozdo za cepljenje hlodov Zagozda (tudi klin) je v mehaniki enostavna naprava, običajno v obliki tristrane prizme.
Poglej Kot in Zagozda
Zenitna razdalja
Zenitna razdalja na nebesni krogli (označena rdeče) Zenitna razdalja oziroma zenitni kot (oznaka z ali θ) (ali v sfernem koordinatnem sistemu tudi polarni kot, inklinacija ali kolatituda) je v astronomiji kot med smerjo proti zenitu in smerjo proti nebesnemu telesu.
Poglej Kot in Zenitna razdalja
Zgornja Radovna
Zgornja Radovna je razloženo naselje, na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Kranjska Gora.
Poglej Kot in Zgornja Radovna
Zibajoči ples
Shema čebeljega plesa Zibajoči ples je vedenjski vzorec, ki ga izvajajo delavke nekaterih vrst čebel v koloniji.
Poglej Kot in Zibajoči ples
Zodiakalna svetloba
Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.
Poglej Kot in Zodiakalna svetloba
Zorni kot
Zórni kót je kot med očesom in dvema skrajnima točkama opazovanega telesa.
Poglej Kot in Zorni kot
1. konjeniška divizija (ZDA)
1.
Poglej Kot in 1. konjeniška divizija (ZDA)
108 (število)
108 (stó ósem) je naravno število, za katero velja 108.
Poglej Kot in 108 (število)
120 (število)
120 (stó dvájset) je naravno število, za katero velja 120.
Poglej Kot in 120 (število)
135 (število)
135 (stó pétintrídeset) je naravno število, za katero velja 135.
Poglej Kot in 135 (število)
140 (število)
140 (stó štírideset) je naravno število, za katero velja 140.
Poglej Kot in 140 (število)
144 (število)
144 (stó štíriinštírideset) je naravno število, za katero velja 144.
Poglej Kot in 144 (število)
3. pehotna divizija (mehanizirana)
3.
Poglej Kot in 3. pehotna divizija (mehanizirana)
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Poglej Kot in 42 (število)
60 (število)
60 (šéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 60.
Poglej Kot in 60 (število)
90 (število)
90 (devétdeset) je naravno število, za katero velja 90.
Poglej Kot in 90 (število)
Prav tako znan kot Kot (geometrija), Ravninski kot.
, Enokotnik, Enotska krožnica, Erlangenski program, Eulerjevi koti, Evklidski prostor, Evolventa, Ewood Park, Fazna razlika, Fazni kot (astronomija), Feničanska abeceda, Fi, Geografski koordinatni sistem, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijski lik, Giacomo Filippo Maraldi, Gijasedin al-Kaši, Glinasti golobi, GLONASS, Grad (enota), Grad (razločitev), Grupa, Halo (optika), Heliometer, Heptaeder, Heronova formula, Hilbertov prostor, Hiparh, Hiperbolična geometrija, Hodograf, Inercialna navigacija, Invarianta (matematika), Iridescenca, Izoptika, Izpeljana enota SI, Izrek o simetrali kota, Izrek o središčnem in obodnem kotu, Jadralno padalstvo, Jean-Felix Picard (astronom), Jesen, Jesse Ramsden, Ji Šing, John Harrison, John Napier, Klančina, Klasična mehanika, Kliper (vesoljsko plovilo), Količina, Kompleksna ravnina, Kompleksni logaritem, Komplementarna kota, Kosa, Kosinusni izrek, Kot (razločitev), Kot 2V, Kotna ločljivost, Kotna minuta in sekunda, Kotna stopinja, Kotna velikost, Kotni primanjkljaj, Kotomer, Kristal, Krožna funkcija, Krožni lok, Krožni odsek, Krog, Kubooktaeder, Kvadrat, Kvadrat (geometrija), Ledinska imena, Letni časi, Lituus, Lomljenka, Lomni zakon, Maclaurinova trisektrisa, Mera (matematika), Met kladiva, Metoda navadne iteracije, Minomet, Minuta, Mnogokotnik, Nagib vrtilne osi, Naklon tira, Navor, Nebesni poldnevnik, Neevklidska geometrija, Niccolo Fontana Tartaglia, Nikomed, Numerična apertura, Odbojni kot, Odsončje, Oglišče, Oinopid, Optična prizma, Ortodroma, Osemkotnik, Osnovna enota SI, Paralaksa, Parsek, Pellin-Brocova prizma, Petkotnik, Petnajstkotnik, Pi, Planimetrija, Pleohroizem, Polarni koordinatni sistem, Posidonij, Prava anomalija, Pravilni mnogokotnik, Pravilni polieder, Pravilo desne roke, Pravokotni trikotnik, Pravokotnik, Pravokotnost, Precesija, Preprosti mnogokotnik, Pretvorba med enotami, Prisekani ikozidodekaeder, Projektivna geometrija, Prostorski kot, Računska kemija, Radian, Ravnilo in šestilo, Rayleighovo sipanje, Razvrstitev oglišč, Referenčna ravnina, Regiomontan, Riemannova ploskev, Robert Grosseteste, Romb, Rombiikozidodekaeder, Rutherfordovo sipanje, Schwarzev trikotnik, Se me kaj bojite?, Sedemkotnik, Sedemnajstkotnik, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam madžarskih imen slovenskih krajev, Seznam matematičnih vsebin, Seznam osebnosti iz Občine Lendava, Seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica, Sferna geometrija, Sibirski tiger, Simetrala, Sinusni izrek, Skalarni produkt, Skladnost (geometrija), Sokota, Sončev obrat, Sončna ura, Sosednja kota, Sovršna kota, Steradian, Stereometrija, Stopinja, Svetlost, Tabit Ibrahim, Talesov izrek, Tangensni izrek, Teodolit, Teorija števil, Teorija grup, Tetivni štirikotnik, Tisočinka (kot), Tisočkotnik, Top, Trapez, Trdota po Vickersu, Tretjinjenje kota, Triangulacija, Tridesetkotnik, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Trikotnik, Trinajstkotnik, Trisektrisa, Trisektrisa Pascalovega polža, Uklon, Včrtana krožnica, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Veliki krog, Vesoljsko pisalo, Vpadni kot, Willebrord Snell van Royen, Zagozda, Zenitna razdalja, Zgornja Radovna, Zibajoči ples, Zodiakalna svetloba, Zorni kot, 1. konjeniška divizija (ZDA), 108 (število), 120 (število), 135 (število), 140 (število), 144 (število), 3. pehotna divizija (mehanizirana), 42 (število), 60 (število), 90 (število).