Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kositer

Index Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Kazalo

  1. 175 odnosi: Ašur, Aerogel, Aldehid, Alkimija, Aluminij, Ambligonit, Amfoternost, Amin, Andamansko morje, Andi, Antropozofska medicina, Arkanit, Arzenov bron, Asirija, Atlantida, Atom, Atomski polmer, Azulejo, Šibka kovina, Švedska krona, Železni križec, Žveplova kislina, Čukotski polotok, Babbit, Baker, Bakrova skupina, Beril, Bizmut, Bron, Bronasta doba, Bujumbura, Calais, Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla, Cerkev Marije pred Týnom, Praga, Ciudad de México, Cornwall, Dinastija Šang, Drangijana, Dušikov dioksid, Dvočrkovna kratica, Elektronegativnost, Elektronika, Elektronska lupina, Element 5. periode, Emerita Augusta, Eolsko otočje, Erišum I., Fajansa, Fenicija, Flerovij, ... Razširi indeks (125 več) »

Ašur

Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר‎, arabsko آشور‎, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.

Poglej Kositer in Ašur

Aerogel

opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.

Poglej Kositer in Aerogel

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Poglej Kositer in Aldehid

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Kositer in Alkimija

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Kositer in Aluminij

Ambligonit

Ambligonit je fluorofosfatni mineral s kemijsko formulo (Li,Na)AlPO4(F,OH).

Poglej Kositer in Ambligonit

Amfoternost

Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.

Poglej Kositer in Amfoternost

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Poglej Kositer in Amin

Andamansko morje

Andamánsko mórje (bengalščina: আন্দামান সাগর; Hindi: अंडमान सागर) je vodno telo, ki se nahaja med polotokom Indokino ter Andamanskimi in Nikobarskimi otoki ter Sumatro.

Poglej Kositer in Andamansko morje

Andi

Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.

Poglej Kositer in Andi

Antropozofska medicina

Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.

Poglej Kositer in Antropozofska medicina

Arkanit

Arkanit je kalijev sultatni mineral s kemijsko formulo K2SO4.

Poglej Kositer in Arkanit

Arzenov bron

Tajskem okoli leta 1800 Arzenov bron je zlitina v kateri je bakru namesto običajnega kositra primešan arzen.

Poglej Kositer in Arzenov bron

Asirija

Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.

Poglej Kositer in Asirija

Atlantida

Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.

Poglej Kositer in Atlantida

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Kositer in Atom

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Kositer in Atomski polmer

Azulejo

Glazirana pečnica Jorgeja Colaço-ja (1922) ki prikazujejo epizode iz bitke pri Aljubarrota (1385) med Portugalci in kastiljsko vojsko. Del javne umetnosti v Lizboni, Portugalska. Azulejo (portugalsko:, špansko:, iz arabščine az - zulaiŷ الزل ali zellige زليج) je oblika portugalske ali španske poslikane, s kositrno glazuro obdelane keramike.

Poglej Kositer in Azulejo

Šibka kovina

Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.

Poglej Kositer in Šibka kovina

Švedska krona

Švedska krona (v švedščini krona, množina kronor), z oznako po standardu ISO 4217 SEK, je od leta 1874 uradna švedska denarna enota.

Poglej Kositer in Švedska krona

Železni križec

Želézni krížec (nemško Eisernes Kreuz) je bilo vojaško odlikovanje Prusije, Nemškega cesarstva in Tretjega rajha, ki ga je ustanovil pruski kralj Friderik Viljem III. in ga prvič podelil 10. marca 1813.

Poglej Kositer in Železni križec

Žveplova kislina

Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.

Poglej Kositer in Žveplova kislina

Čukotski polotok

Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.

Poglej Kositer in Čukotski polotok

Babbit

Babbit je kositrna (Sn) ali svinčeva (Pb) ležajna zlitina z antimonom (Sb) in bakrom (Cu).

Poglej Kositer in Babbit

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Kositer in Baker

Bakrova skupina

V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).

Poglej Kositer in Bakrova skupina

Beril

Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.

Poglej Kositer in Beril

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Poglej Kositer in Bizmut

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Poglej Kositer in Bron

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Kositer in Bronasta doba

Bujumbura

Bujumbura je mesto v Burundiju in s približno pol milijona prebivalcev (po popisu leta 2008) največje mesto te vzhodnoafriške države.

Poglej Kositer in Bujumbura

Calais

Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.

Poglej Kositer in Calais

Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla

Cerkev Jezusove spremenitve na gori na Rogli je podružnična cerkev župnije Sveta Kunigunda na Pohorju (Gorenje pri Zrečah).

Poglej Kositer in Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla

Cerkev Marije pred Týnom, Praga

Cerkev Marije pred Týnom (češko Kostel Matky Boží před Týnem tudi Kostel Panny Marie před Týnem ali Týnský chrám) je rimskokatoliška cerkev v središču Prage.

Poglej Kositer in Cerkev Marije pred Týnom, Praga

Ciudad de México

Ciudad de México (Ciudad de México ali México D.F..) je glavno mesto Mehike.

Poglej Kositer in Ciudad de México

Cornwall

Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.

Poglej Kositer in Cornwall

Dinastija Šang

Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.

Poglej Kositer in Dinastija Šang

Drangijana

Drangijana (staroperzijsko: Zranka, »dežela vode«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, današnji Sīstān v Iranu in Afganistanu.

Poglej Kositer in Drangijana

Dušikov dioksid

Dušikov dioksid ali dušikov(IV) oksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od več dušikovih oksidov.

Poglej Kositer in Dušikov dioksid

Dvočrkovna kratica

Dvočrkovne kratice.

Poglej Kositer in Dvočrkovna kratica

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Kositer in Elektronegativnost

Elektronika

Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.

Poglej Kositer in Elektronika

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Kositer in Elektronska lupina

Element 5. periode

Element 5.

Poglej Kositer in Element 5. periode

Emerita Augusta

Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.

Poglej Kositer in Emerita Augusta

Eolsko otočje

Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.

Poglej Kositer in Eolsko otočje

Erišum I.

Erišum I. (na napisih me-ri-šu, v kasnejših besedilih mAPIN-ìš, na njegovih pečatih in pečatih njegovin neposrednih naslednikov pa vedno z začetnico i - si je želel) je bil asirski vladar, ki je vladal okoli 1905 pr.

Poglej Kositer in Erišum I.

Fajansa

Krožnik iz Faenze, poslikan s tradicionalnim vzorcem Fajansa (iz francoskega faïence), je vrsta svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, primerno za poslikavanje, ki so jo francosko govoreči uporabniki sprva povezovali z mestom Faenza pri Raveni v osrednji Italiji, od koder so jo uvažali.

Poglej Kositer in Fajansa

Fenicija

Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.

Poglej Kositer in Fenicija

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Kositer in Flerovij

Fontainebleaujska šola

Fontainebleaujska šola (francosko École de Fontainebleau) (ok. 1530 - ok. 1610) se nanaša na dve obdobji umetniške produkcije v Franciji v pozni renesansi, osredotočeni na kraljevo palačo Fontainebleau, ki sta bili ključni za oblikovanje severnega manierizma.

Poglej Kositer in Fontainebleaujska šola

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Kositer in Gaj Julij Cezar

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Poglej Kositer in Galicija (Španija)

Geografija Kitajske

Kitajska je zelo fizično raznolika.

Poglej Kositer in Geografija Kitajske

Geografija Rusije

Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.

Poglej Kositer in Geografija Rusije

Geografija Tanzanije

Tanzanija obsega številna jezera, narodne parke in najvišjo točko Afrike, goro Kilimandžaro (5895 m).

Poglej Kositer in Geografija Tanzanije

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Poglej Kositer in Germanij

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Kositer in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Kositer in Gostota

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Kositer in Gostota elementov (podatkovna stran)

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Poglej Kositer in Grignardova reakcija

Gundestrupski kotel

Gundestrupski kotel je bogato okrašena srebrna posoda, datirana med 200 pr.

Poglej Kositer in Gundestrupski kotel

Halkopirit

Halkopirit je bakrov/železov sulfidni mineral s kemijsko formulo CuFeS2.

Poglej Kositer in Halkopirit

Hazor

Tel Hazor (hebrejsko תל חצור‬), tudi Hacor (חצור‬) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه‎), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.

Poglej Kositer in Hazor

Helenistična umetnost

Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Kositer in Helenistična umetnost

Hidroksilamin

Hidroksilamin je anorganska spojina s kemijsko formulo NH2OH.

Poglej Kositer in Hidroksilamin

Hispanija

Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.

Poglej Kositer in Hispanija

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Poglej Kositer in Hitrost zvoka

Hrvaški Apoksiomen

Hrvaški Apoksiomen, tudi Apoksiomen z Lošinja, Lošinjski Apoksiomen ali Atlet z Lošinja (hrv. Hrvatski Apoksiomen) je 192 cm visok bronast antični kip atleta med umivanjem, ki je bil 1996 najden v morju blizu Lošinja.

Poglej Kositer in Hrvaški Apoksiomen

Huriti

Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.

Poglej Kositer in Huriti

Ibn Batuta

Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة‎: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.

Poglej Kositer in Ibn Batuta

Ignacij Zupan

Ignacij Zupan, slovenski izdelovalec orgel, * 21. julij 1853, Kropa, † 7. november 1915, Kamna Gorica.

Poglej Kositer in Ignacij Zupan

Ilu-šuma

Ilu-šuma (asirsko DINGIR-šum-maKhorsabad copy of the Assyrian King List i 24, 26.), sin Šalim-aheja je bil 32.

Poglej Kositer in Ilu-šuma

Iluminiran rokopis

samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.

Poglej Kositer in Iluminiran rokopis

Indij

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.

Poglej Kositer in Indij

Indijska umetnost

Indijska umetnost je sestavljena iz različnih umetniških oblik, vključno s slikarstvom, kiparstvom, keramiko in tekstilno umetnostjo, kot je tkana svila.

Poglej Kositer in Indijska umetnost

Indokitajski polotok

Celinska jugovzhodna Azija, znana tudi kot Indokitajski polotok ali zastarelo Indokina, je celinski del Jugovzhodne Azije.

Poglej Kositer in Indokitajski polotok

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Poglej Kositer in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Kositer in Ionski polmer

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Kositer in Izparilna toplota

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Kositer in Jeklo

Johannes Gutenberg

Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.

Poglej Kositer in Johannes Gutenberg

Junan

Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.

Poglej Kositer in Junan

Karum

Osrednja Anatolija v obdobju karumov Karum (akadsko kārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn. kārū, iz sumerskega kar, utrdba (pristanišča), valobran je bil staroveška asirska trgovska postaja v Anatoliji, Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18.

Poglej Kositer in Karum

Kasiterit

Kasiterit je kositrov oksidni mineral s kemijsko formulo SnO2. Mineral je praviloma neprozoren, tenki kristali pa so lahko prosojni. Zaradi sijaja in več kristalnih ploskev se iz njega izdeluje cenjen nakit. Kasiterit je že od davnine glavna kositrova ruda in najpomembnejši vir kositra.

Poglej Kositer in Kasiterit

Kültepe

Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.

Poglej Kositer in Kültepe

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Kositer in Kelti

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Poglej Kositer in Kemijska kinetika

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Kositer in Kisik

Kolumbit

Kolumbit, imenovan tudi niobit, niobit-tenantit ali kolumbat, je skupina črnih mineralov s kemijsko formulo, ki se nahaja v niobijevih rudah.

Poglej Kositer in Kolumbit

Konji svetega Marka

Konji svetega Marka (italijansko Cavalli di San Marco), znani tudi kot Triumfalna kvadriga, je skupina rimskih bronastih kipov štirih konj, prvotno del spomenika s prikazom kvadrige (štirivprega, ki se je uporabljala za dirkanje z vozovi)). Konje so postavili na fasado, na ložo nad verando bazilike svetega Marka v Benetkah, ob opustošenju Konstantinopla leta 1204.

Poglej Kositer in Konji svetega Marka

Kositrov dioksid

Kositrov dioksid, kositrov(IV) oksid ali staní oksid je anorganska spojina s formulo SnO2.

Poglej Kositer in Kositrov dioksid

Kositrov(II) oksid

Kositrov(II) oksid, kositrov monoksid ali stano oksid je kositrova anorganska spojina s formulo SnO.

Poglej Kositer in Kositrov(II) oksid

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Kositer in Kovina

Kraljevina Češka

Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.

Poglej Kositer in Kraljevina Češka

Krater iz Dervenija

Krater iz Dervenija je spiralni krater, najbolj dodelan te vrste, ki so ga odkrili leta 1962 v grobu v Derveniju, nedaleč od Soluna, in je razstavljen v Arheološkem muzeju v Solunu.

Poglej Kositer in Krater iz Dervenija

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Poglej Kositer in Kristalna struktura

Krogla (orožje)

Krogla je del naboja, ki zaradi hitrega širjenja smodniških plinov, z veliko hitrostjo zapusti cev strelnega orožja.

Poglej Kositer in Krogla (orožje)

Kuala Lumpur

Kuala Lumpur (malajsko, lokalno tudi ali), pogosto okrajšano kot K.L., je glavno mesto Malezije in največje mesto v državi.

Poglej Kositer in Kuala Lumpur

Kultura Castro

Kultura Castro (galicijsko cultura castrexa, portugalsko cultura castreja, asturijsko cultura castriega, špansko cultura castreña, kar pomeni »kultura utrdb«) je arheološki izraz za materialno kulturo severozahodnih regij Iberskega polotoka (današnja severna Portugalska skupaj z Galicijo, Asturijo in zahodnimi deli Kastilije in Leona) od konca bronaste dobe (ok.

Poglej Kositer in Kultura Castro

Livermorij

Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.

Poglej Kositer in Livermorij

Lošč

Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).

Poglej Kositer in Lošč

Magmatska kamnina

> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.

Poglej Kositer in Magmatska kamnina

Majolika

Dekoracija krožnika iz Castel Durante, okoli 1550-1570 (Musée des Beaux-Arts de Lille) Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro.

Poglej Kositer in Majolika

Mari

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.

Poglej Kositer in Mari

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Poglej Kositer in Medijsko cesarstvo

Minojska doba

Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.

Poglej Kositer in Minojska doba

Mjanmar

Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.

Poglej Kositer in Mjanmar

Muzej anatolskih civilizacij, Ankara

Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.

Poglej Kositer in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara

Namibija

Namíbija (uradno Repúblika Namíbija) je južnoafriška država, ki leži ob obali Atlantskega oceana.

Poglej Kositer in Namibija

Nebesni disk iz Nebre

Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.

Poglej Kositer in Nebesni disk iz Nebre

Nevarne snovi

Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.

Poglej Kositer in Nevarne snovi

Nordijsko zlato

Kovanec za 50 evrocentov iz nordijskega zlata Nordijsko zlato je bakrova zlitina zlate barve, uporabljena za izdelovanje kovancev, trenutno zlasti evrokovancev za 10, 20 in 50 evrocentov.

Poglej Kositer in Nordijsko zlato

Ogljikova skupina

Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).

Poglej Kositer in Ogljikova skupina

Oker

Oker (/ˈoʊkər/ OH-kər; iz stare grščine ὤχρα (ṓkhra), iz ὠχρός (ōkhrós) 'bled') je naravni pigment glinene zemlje, mešanica železovega oksida in različnih količin gline in peska.

Poglej Kositer in Oker

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Kositer in Orbitala

Ordoška kultura

language.

Poglej Kositer in Ordoška kultura

Pegmatit

Pegmatit Pegmatit Alkalni pegmatit: prepereli ortoklaz in modri kristali korunda (pogorje Canaã, Rio de Janeiro, Brazilija); velikost: 35 × 15 cm Pegmatit, ki vsebuje lepidolit, turmalin in kremen (White Elephant Mine, Južna Dakota) Pegmatit ali pegmatitska kamnina je izredno grobozrnata intruzivna magmatska kamnina (globočnina) s sprijetimi kristali, ki so običajno večji od 2,5 cm, nobena posebnost pa niso niti kristali, večji od 1 m.

Poglej Kositer in Pegmatit

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Kositer in Piteas

Pogorje Aravali

Pogorje Aravalli je gorovje v severozahodni Indiji, ki poteka približno 670 km v jugozahodni smeri, začne se blizu Delhija, poteka skozi južno Harjano, Radžastan in konča v Ahmedabad Gudžarat.

Poglej Kositer in Pogorje Aravali

Polimorfizem (kristalografija)

V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.

Poglej Kositer in Polimorfizem (kristalografija)

Puna de Atacama

Planota Puna de Atacama ali Atacamska planota je sušna visoka planota v Andih severnega Čila (15 %) in Argentine (85 %).

Poglej Kositer in Puna de Atacama

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Kositer in Razširitev periodnega sistema elementov

Rdeči egiptovski porfir

Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.

Poglej Kositer in Rdeči egiptovski porfir

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Poglej Kositer in Rimska Britanija

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Kositer in Rimsko cesarstvo

Romarhit

Romarhit je zelo redek kositrov oksidni mineral s kemijsko formulo SnO.

Poglej Kositer in Romarhit

Ruta de la Plata

Tabula Peutingeriana (izsek iz ''Hispania'', najbolj zahodni del) Ruta de la Plata je zgodovinska cestna povezava med Seviljo in Astorgo na berskem polotoku.

Poglej Kositer in Ruta de la Plata

Samarij

Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.

Poglej Kositer in Samarij

Seznam držav s kraticami

Seznam držav in področij sveta s pripadajočimi kraticami.

Poglej Kositer in Seznam držav s kraticami

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Kositer in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Kositer in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Kositer in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Kositer in Seznam kemijskih vsebin

Seznam kovin

Seznam kovin.

Poglej Kositer in Seznam kovin

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Kositer in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem

Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij

Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij vsebuje 2 · 292.

Poglej Kositer in Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij

Skarn

ZDA) Skarn v polarizirani svetlovi Roženec Skarn je star švedski rudarski izraz za silikatno jalovino (amfibol, piroksen, granat itd.) v nekaterih železovih rudah in sulfidnih skladih iz arhaika, predvsem tisto, ki je nastala iz apnenca in dolomita.

Poglej Kositer in Skarn

SN

SN, Sn oz.

Poglej Kositer in SN

Spajkanje

Spajkanje s pomočjo spajkalnika Spajkanje ali lotanje je postopek, pri katerem s staljeno kovino povežemo različne kose kovin.

Poglej Kositer in Spajkanje

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Kositer in Stari Egipt

Staro asirsko cesarstvo

Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.

Poglej Kositer in Staro asirsko cesarstvo

Starodavna Kitajska

Ljudje so začeli obdelovati rodovitno zemljo ob Rumeni reki na severu Kitajske že pred 8000 leti.

Poglej Kositer in Starodavna Kitajska

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Kositer in Steklo

Stolpna ura, Sighișoara

Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.

Poglej Kositer in Stolpna ura, Sighișoara

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Poglej Kositer in Superprevodnost

Sveti Boštjan

Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.

Poglej Kositer in Sveti Boštjan

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Kositer in Svinec

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Poglej Kositer in Tabela izotopov

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Kositer in Tališča elementov (podatkovna stran)

Tarakonska Hispanija

Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.

Poglej Kositer in Tarakonska Hispanija

Taurus

Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.

Poglej Kositer in Taurus

Tel Tajinat

Tel Tajinat (turško Tell Tayinat Höyüğü, arabsko تل طعينات, Tel tainat) je nizek staroveški tel (grič) na vzhodnem bregu okljuke Oronta v provinci Hatay, Turčija.

Poglej Kositer in Tel Tajinat

Telur

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.

Poglej Kositer in Telur

Thomas Newcomen

Thomas Newcomen, angleški kovač, vodovodni inštalater, klepar, izumitelj in baptistični laični pridigar, krščen 24. februarja 1664, Dartmouth, grofija Devon, Anglija, † 5. avgust 1729, London, Anglija.

Poglej Kositer in Thomas Newcomen

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Poglej Kositer in Toplotna prevodnost

Trdna raztopina

'''Slika 1:''' Binarni fazni diagram, ki prikazuje trdno raztopino snovi α in β na celem območju relativnih koncentracij Trdna raztopina je raztopina enega ali več trdnih topljencev v trdnem topilu.

Poglej Kositer in Trdna raztopina

Tributil kositer

Tributil kositer (znan pod kratico TBT iz angleškega izraza tributyltin) je družina organokositrnih spojin s funkcionalno skupino (C4H9)3Sn, ki se uporabljajo v premazih za preprečevanje obraščanja vodnih plovil.

Poglej Kositer in Tributil kositer

Uis

Uis je naselje v regiji Erongo v Namibiji.

Poglej Kositer in Uis

Uluburunski brodolom

Uluburunski brodolom – je brodolom ladje iz poznega bronaste dobe datiran v pozno 14.

Poglej Kositer in Uluburunski brodolom

Unjetiška kultura

Unjetiška kultura (češko Únětická kultura, nemško Aunjetitzer Kultur, poljsko Kultura unietycka) je arheološka kultura srednjeevropske bronaste dobe, datirana približno okoli 2300—1600 pr. n. št. Istoimenska lokacija za to kulturo, vas Únětice, se nahaja v osrednji Češki, severozahodno od Prage.

Poglej Kositer in Unjetiška kultura

Utika, Tunisia

Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.

Poglej Kositer in Utika, Tunisia

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Kositer in Valenca

Victor Grignard

François Auguste Victor Grignard, francoski kemik in nobelovec, * 6. maj 1871, Cherbourg, Francija, † 13. december 1935, Lyon.

Poglej Kositer in Victor Grignard

Vojvodina Češka

Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.

Poglej Kositer in Vojvodina Češka

Voltametrija

Trielektrodni sistem: (1) delovna elektroda, (2) protielektroda, (3) referenčna elektroda Voltametrija je dinamična elektrokemijska tehnika, ki se uporablja v analizni kemiji.

Poglej Kositer in Voltametrija

Vrelišča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Kositer in Vrelišča elementov (podatkovna stran)

Vzhodnosibirsko morje

Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.

Poglej Kositer in Vzhodnosibirsko morje

Wellingtonova mestna hiša

Mestna hiša Wellington (maorsko Te Whare Whakarauika) je koncertna dvorana in del občinskega kompleksa v Wellingtonu na Novi Zelandiji, ki so jo odprli decembra 1904.

Poglej Kositer in Wellingtonova mestna hiša

Zaklad iz Ardagha

Zaklad iz Ardagha, najbolj znan po kelihu iz Ardagha, je zaklad kovinskih predmetov iz 8.

Poglej Kositer in Zaklad iz Ardagha

Zakon o stalnih razmerjih

Joseph Proust (1754-1826) Zakon o stalnih razmerjih ali zakon o stalni sestavi pravi, da je masno razmerje elementov v isti spojini vedno enako.

Poglej Kositer in Zakon o stalnih razmerjih

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Kositer in Zgodovina Armenije

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Poglej Kositer in Zlitina

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Kositer in Zrcalo

50 (število)

50 (pétdeset) je naravno število, za katero velja velja 50.

Poglej Kositer in 50 (število)

Prav tako znan kot Cin, Sn.

, Fontainebleaujska šola, Gaj Julij Cezar, Galicija (Španija), Geografija Kitajske, Geografija Rusije, Geografija Tanzanije, Germanij, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota, Gostota elementov (podatkovna stran), Grignardova reakcija, Gundestrupski kotel, Halkopirit, Hazor, Helenistična umetnost, Hidroksilamin, Hispanija, Hitrost zvoka, Hrvaški Apoksiomen, Huriti, Ibn Batuta, Ignacij Zupan, Ilu-šuma, Iluminiran rokopis, Indij, Indijska umetnost, Indokitajski polotok, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Jeklo, Johannes Gutenberg, Junan, Karum, Kasiterit, Kültepe, Kelti, Kemijska kinetika, Kisik, Kolumbit, Konji svetega Marka, Kositrov dioksid, Kositrov(II) oksid, Kovina, Kraljevina Češka, Krater iz Dervenija, Kristalna struktura, Krogla (orožje), Kuala Lumpur, Kultura Castro, Livermorij, Lošč, Magmatska kamnina, Majolika, Mari, Medijsko cesarstvo, Minojska doba, Mjanmar, Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Namibija, Nebesni disk iz Nebre, Nevarne snovi, Nordijsko zlato, Ogljikova skupina, Oker, Orbitala, Ordoška kultura, Pegmatit, Piteas, Pogorje Aravali, Polimorfizem (kristalografija), Puna de Atacama, Razširitev periodnega sistema elementov, Rdeči egiptovski porfir, Rimska Britanija, Rimsko cesarstvo, Romarhit, Ruta de la Plata, Samarij, Seznam držav s kraticami, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem, Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij, Skarn, SN, Spajkanje, Stari Egipt, Staro asirsko cesarstvo, Starodavna Kitajska, Steklo, Stolpna ura, Sighișoara, Superprevodnost, Sveti Boštjan, Svinec, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Tarakonska Hispanija, Taurus, Tel Tajinat, Telur, Thomas Newcomen, Toplotna prevodnost, Trdna raztopina, Tributil kositer, Uis, Uluburunski brodolom, Unjetiška kultura, Utika, Tunisia, Valenca, Victor Grignard, Vojvodina Češka, Voltametrija, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Vzhodnosibirsko morje, Wellingtonova mestna hiša, Zaklad iz Ardagha, Zakon o stalnih razmerjih, Zgodovina Armenije, Zlitina, Zrcalo, 50 (število).