Kazalo
199 odnosi: Aerenhim, Aktivni transport, Algna biomasa, Alleejev učinek, Alpska tundra, Alpski svizec, Amiloplast, Antocian, Antropozofska medicina, Apikalna dominanca, Apoplast, Arheje, Ariocarpus, Šiška (botanika), Štor, Žito, Črni teloh, Baldrijan, Bambus, Banjanovec, Beka, Bela metlika, Bela omela, Beli topol, Berberin, Bio dom, Bisfenol A, Botanični slovar, Bramorji, Briofiti, Brst, Campari, Celica, Cylindropuntia acanthocarpa, Deblo, Dišeča perla, Dišeča vijolica, Dišečnik, Drevo, Drobnonožke, Droga (farmacija), Dvojnonoge, Dvokaličnice, Dvoletnica, Endoderm, Epiderm, Epifit, Evolucija, Faucaria tuberculosa, Gabez, ... Razširi indeks (149 več) »
Aerenhim
Aerenhim je viden kot majhni prazni prostori na prečnem prerezu rastlinskega stebla Aerenhim ali zračni parenhim, ponekod tudi prezračevalni parenhim, je gobasto rastlinsko tkivo, ki sestoji iz zračnih kanalov in velikih medceličnih prostorov v listih, poganjkih in koreninah nekaterih rastlinskih vrst.
Poglej Korenina in Aerenhim
Aktivni transport
V celični biologiji je aktivni transport definiran kot gibanje molekul skozi celično membrano z območja manjše koncentracije na območje večje koncentracije.
Poglej Korenina in Aktivni transport
Algna biomasa
Algna Biomasa je obnovljiv vir energije,ki ne povečuje izpustov Oglikovega dioksida CO2v ozračje.
Poglej Korenina in Algna biomasa
Alleejev učinek
Vrsta ima največjo sposobnost obstanka pri srednji gostoti populacije; pri šibkem Alleejevem učinku ima vrsta pri nizki gostoti še vedno pozitivno rast, pri močnem učinku pa vrsti pod določeno mejo (X*) grozi izumrtje. Alleejev učinek opisuje pozitivno odvisnost sposobnosti obstanka vrste od gostote populacije.
Poglej Korenina in Alleejev učinek
Alpska tundra
Alpska tundra je vrsta naravne regije ali bioma, ki ne vsebuje dreves, ker se razteza na velikih nadmorskih višinah.
Poglej Korenina in Alpska tundra
Alpski svizec
Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.
Poglej Korenina in Alpski svizec
Amiloplast
Amiloplast je tip plastida, organela z dvojno membrano, ki je udeležen v mnoge biološke presnovne poti.
Poglej Korenina in Amiloplast
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Poglej Korenina in Antocian
Antropozofska medicina
Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.
Poglej Korenina in Antropozofska medicina
Apikalna dominanca
Apikalna dominanca ali prevlada glavnega vršička (ponekod tudi vršno obvladovanje) je fenomen, ki se pojavlja pri rastlinah, in pri katerem rastni vršiček glavnega poganjka (oziroma apikalni meristem v glavnem poganjku) dominira ter obenem zavira rast ostalih (stranskih) poganjkov.
Poglej Korenina in Apikalna dominanca
Apoplast
Apoplast je rastlinski sistem, ki ga gradijo celične stene in medcelični prostori (intercelulariji).
Poglej Korenina in Apoplast
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Korenina in Arheje
Ariocarpus
Ariocarpus je rod kaktusov, v katerem je 8 vrst sočnih subtropskih rastin iz družine kaktusovk.
Poglej Korenina in Ariocarpus
Šiška (botanika)
Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.
Poglej Korenina in Šiška (botanika)
Štor
Drevesni štor Štor je ostanek debla s koreninami, ki ostane, ko posekajo drevo.
Poglej Korenina in Štor
Žito
Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.
Poglej Korenina in Žito
Črni teloh
Makrofotografija cveta črnega teloha Črni teloh (znanstveno ime Helleborus niger) je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod telohov (Helleborus). stebla so neolistana ter visoka do 20 cm.
Poglej Korenina in Črni teloh
Baldrijan
Baldrijan ali tudi zdravilna špajka (znanstveno ime Valeriana officinalis) je 25 do 120 cm velika visoka trajna zelika.
Poglej Korenina in Baldrijan
Bambus
Bámbus (znanstveno ime Bambuseae) je trajnica iz družine trav z olesenelimi stebli.
Poglej Korenina in Bambus
Banjanovec
Banjanovec ali Banyanski fikus (znanstveno ime Ficus bengalensis) je tropsko drevo iz družine murvovk.
Poglej Korenina in Banjanovec
Beka
Béka (znanstveno ime Salix viminalis) je listopadno drevo iz družine vrbovk (Salicaceae).
Poglej Korenina in Beka
Bela metlika
Bela metlika (znanstveno ime Chenopodium album) je enoletni širokolistni semenski plevel z močno glavno korenino in užitnimi semeni iz družine ščirovk.
Poglej Korenina in Bela metlika
Bela omela
Bela omela (znanstveno ime Viscum albumD. Zuber (2004). Biological flora of Central Europe: Viscum album L. Flora 199, 181-203 je zimzelena parazitska rastlina iz družine lanikovk, ki je domorodna v Evropi in zahodni in južni Aziji.
Poglej Korenina in Bela omela
Beli topol
Beli topol (znanstveno ime Populus alba) je listopadno drevo iz družine vrbovk.
Poglej Korenina in Beli topol
Berberin
Berberin je kvaterna amonijeva sol protoberberinske skupine alkaloidov, ki se nahajajo v več rastlinah, kot so navadni češmin (Berberis vulgaris), indijski češmin (Berberis aristata), navadna mahonija (Mahonia aquifolium), kanadski zlati koren (Hydrastis canadensis), Xanthorhiza simplicissima, amurski plutnik (Phellodendron amurense), kitajski koptis (Coptis chinensis)...
Poglej Korenina in Berberin
Bio dom
Bio dom je bil manjši objekt, ki ga je ustvarila Nasa, in v katerem bi lahko živela ena oseba v popolnoma funkcionalnem habitatu.
Poglej Korenina in Bio dom
Bisfenol A
Bisfenol A (kratica BPA) je organska spojina z dvema fenolno funkcionalnima skupinama, se uporablja za izdelavo polikarbonatne plastike in epoksi smole skupaj z drugimi komponentami.
Poglej Korenina in Bisfenol A
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Korenina in Botanični slovar
Bramorji
Brámorji (znanstveno ime Gryllotalpidae) so majhna družina kobilic, ki jo uvrščamo v podred dolgotipalčnic.
Poglej Korenina in Bramorji
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Poglej Korenina in Briofiti
Brst
210x210px Brst je rastni vršiček stebla ali poganjka, ki ga obkrožajo listne zasnove in v nekaterih primerih luskolisti.
Poglej Korenina in Brst
Campari
Campari je grenko-sladek rdeč zeliščni liker.
Poglej Korenina in Campari
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Korenina in Celica
Cylindropuntia acanthocarpa
Cylindropuntia acanthocarpa je prezimna vrsta valjastih opuncij, ki jih imenujejo čola (cholla).
Poglej Korenina in Cylindropuntia acanthocarpa
Deblo
Debla v gozdu Dêblo je olesenelo steblo dreves, ki služi kot mehanska opora za ostale nadzemne dele rastline in skozi katerega se po prevajalnih elementih od korenin pretakajo rastlinski sokovi med koreninami ter listi.
Poglej Korenina in Deblo
Dišeča perla
Dišeča perla, znana tudi pod imenom dišeča lakota (znanstveno ime Galium odoratum) je zdravilna rastlina, ki je domorodna po večini Evrope, od Španije in Irske na zahodu do Rusije, zahodne Sibirije, Turčije in Irana, Kavkaza vse do Kitajske in Japonske na dalnjem vzhodu.
Poglej Korenina in Dišeča perla
Dišeča vijolica
Dišeča vijolica (znanstveno ime Viola odorata) je trajnica iz družine vijoličevk.
Poglej Korenina in Dišeča vijolica
Dišečnik
Dišečnik (znanstveno ime Calycanthus) uvrščamo v družino blagohudovk (Calycanthaceae).
Poglej Korenina in Dišečnik
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Korenina in Drevo
Drobnonožke
Drobnonožke (znanstveno ime Symphyla) so majhen red talnih členonožcev, ki jih uvrščamo med stonoge, vanj pa uvrščamo okrog 160 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Korenina in Drobnonožke
Droga (farmacija)
Droga je v farmaciji surovina rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora za izdelavo zdravilnih pripravkov.
Poglej Korenina in Droga (farmacija)
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Korenina in Dvojnonoge
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Korenina in Dvokaličnice
Dvoletnica
Navadni peteršilj je dvoletnica. V prvem letu razvije liste, v drugem pa steblo s cvetnimi kobuli. Dvólétnica (tudi diciklična rastlina ali biennes) je rastlina, ki običajno v zmernem podnebju potrebuje dve vegetacijski sezoni, da izpolni svoj življenjski cikel.
Poglej Korenina in Dvoletnica
Endoderm
Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.
Poglej Korenina in Endoderm
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Korenina in Epiderm
Epifit
Epifit je rastlina, ki ima korenino na drevesnem deblu ali vejah in ne v zemlji.
Poglej Korenina in Epifit
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Korenina in Evolucija
Faucaria tuberculosa
Faucaria tuberculata je sočnica iz družine ajzojevk Aizoaceae.
Poglej Korenina in Faucaria tuberculosa
Gabez
Gabez (Symphytum officinale L.) je steblika iz družine Boraginaceae s črno korenino, podobno repi in velikimi, širokimi listi, ki nosijo majhne, zvončaste bele ali rahlo vijolične ali roza cvetove.
Poglej Korenina in Gabez
Ginseng
Ginseng (znanstveno ime Panax) je rod 11 vrst počasi rastočih trajnic z mesnatimi koreninami iz družine Araliaceae.
Poglej Korenina in Ginseng
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Korenina in Gliste
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Korenina in Glive
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Korenina in Goba
Golostebelni sladki koren
Golostebelni sladki koren, tudi likviricija, (znanstveno ime Glycyrrhiza glabra) je zelnata trajnica, tudi polgrm z olesenelimi, znotraj rumenimi, podzemeljskimi deli iz katerih poganjajo do dva metra dolge plazeče veje, ki v višino zraste do enega metra, ima deljene liste, ki so veliki 7-15 centimetrov.
Poglej Korenina in Golostebelni sladki koren
Gomolj
Gomolj krompirja s poganjki Gomolj je rastlinska struktura, namenjena shranjevanju založnih snovi, ki se razvije pri nekaterih rastlinah in jim pomaga preživeti obdobja neugodna za rast.
Poglej Korenina in Gomolj
Grenkoslad
Grenkoslad (znanstveno ime Solanum dulcamara) je zdravilna rastlina iz družine razhudnikovk.
Poglej Korenina in Grenkoslad
Grobanje
Grobanje je naravna oblika razmnoževanja rastlin.
Poglej Korenina in Grobanje
Helofit
Širokolistni rogoz (''Typha latifolia'') Helofit je tipična rastlina, ki uspeva v močvirjih.
Poglej Korenina in Helofit
Herbicid
Junglans - družina orehov Herbicid je substanca, ki uničuje nezaželeno rastlinje.
Poglej Korenina in Herbicid
Hidrofit
vodne lilije. Hidrofit ali vodne rastline so rastline, ki so prilagojene, da živijo v vodnih okoljih.
Poglej Korenina in Hidrofit
Jagodnjak
Jagodnjak (znanstveno ime Fragaria) je rod družine rožnic.
Poglej Korenina in Jagodnjak
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Korenina in Ječmen
Jelša (rod)
Jelša (znanstveno ime Alnus) je rod listopadnih dreves iz družine brezovk.
Poglej Korenina in Jelša (rod)
Jerebica (ptica)
| binomial.
Poglej Korenina in Jerebica (ptica)
Kafrovec
Kafrovec (znanstveno ime Cinnamomum camphora) je vednozeleno drevo, ki je samoniklo na Japonskem, Kitajskem in v Koreji.
Poglej Korenina in Kafrovec
Kaktusovke
Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.
Poglej Korenina in Kaktusovke
Kapokovec
Kapokovec (znanstveno ime Ceiba pentandra) je samoraslo drevo tropskega sveta iz družine slezenovk.
Poglej Korenina in Kapokovec
Katran
Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.
Poglej Korenina in Katran
Kava kava
Káva-káva ali tudi samo káva (druga imena: ʻawa (Havaji), 'ava (Samoa), yaqona (Fidži), and sakau (Pohnpei)) je ime za rastlino Piper methysticum in hkrati za napitek iz korenin te rastline.
Poglej Korenina in Kava kava
Kmetijstvo brez obdelave tal
Švici. Kmetijstvo brez obdelave tal je način kmetovanja, pri katerem se za gojenje poljščin na kmetijskih površinah tal ne obdeluje z oranjem.
Poglej Korenina in Kmetijstvo brez obdelave tal
Koren
Koren je lahko.
Poglej Korenina in Koren
Korenika
pravega ingverja perunike mehke medene trave, ''Holcus mollis'' Koreníka ali rizóm je navadno podzemno in vodoravno rastlinsko steblo, iz katerega pogosto izraščajo nadomestne korenine.
Poglej Korenina in Korenika
Kraljica noči
Kraljica noči (znanstveno ime Selenicereus grandiflorus) je kakteja, ki izvira iz območja Antilov, Mehike in Srednje Amerike.
Poglej Korenina in Kraljica noči
Kroženje dušika
Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.
Poglej Korenina in Kroženje dušika
Krvavi mlečnik
Krvávi mléčnik (znanstveno ime Chelidonium majus) je trajna zdravilna rastlina, ki doseže velikost med 30 in 80 cm.
Poglej Korenina in Krvavi mlečnik
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Korenina in Ksilem
Lepenci
Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev.
Poglej Korenina in Lepenci
Levkoplast
krompirja. Levkoplasti so vrsta neobarvanih plastidov, ki so udeleženi v različnih vrstah presnove (metabolizma).
Poglej Korenina in Levkoplast
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Korenina in List
Luštrek
Luštrek (znanstveno ime Levisticum officinale) je začimbna rastlina iz družine kobulnic.
Poglej Korenina in Luštrek
Lubje
Lubje je zunanja plast stebel in korenin lesnatih rastlin.
Poglej Korenina in Lubje
Luskavec
Luskavec (znanstveno ime Lepidodendron) je izumrli rod drevesaste praprotnice.
Poglej Korenina in Luskavec
Lusnec
Lusnec (znanstveno ime Lathraea squamaria) je zajedavka iz družine pojalnikovk.
Poglej Korenina in Lusnec
Mačja meta
Mačja meta (znanstveno ime Nepeta cataria) je trajna zel iz družine ustnatic.
Poglej Korenina in Mačja meta
Maca (rastlina)
Maca (znanstveno ime Lepidium meyenii) je rastlina, katere domorodno rastišče je andska gorska veriga v Peruju in Boliviji.
Poglej Korenina in Maca (rastlina)
Majski hrošč
Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (znanstveno ime Melolontha melolontha), je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi in Mali Aziji.
Poglej Korenina in Majski hrošč
Malvazija
Grozdi malvazije Malvazija, v literaturi opisana tudi kot: malvazija bela, Malvasia, Malvasia d`Istria bianca, Malvasie blanche je vinska trta in slovenska sorta belega vina, ki uspeva v slovenskem primorju.
Poglej Korenina in Malvazija
Mangrove
Drevo mangrove "''Rhizophora''" v času oseke Rdeči mangrove kalijo semena na matičnem drevesu Mangrove so lesnate tropske rastline, ki rastejo na blatnih tleh zalivov, lagun in izlivov rek v tropskih območjih.
Poglej Korenina in Mangrove
Medarski jazbec
Medarski jazbec (znanstveno ime Mellivora capensis) je sesalec, razširjen v Afriki, jugozahodni Aziji in na indijski podcelini.
Poglej Korenina in Medarski jazbec
Močvirska sklednica
Močvirska sklednica (znanstveno ime Emys orbicularis) je želva iz družine sklednic (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah Južne in Srednje Evrope, Zahodne Azije ter Severne Afrike.
Poglej Korenina in Močvirska sklednica
Modri bleščavec
Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.
Poglej Korenina in Modri bleščavec
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Korenina in Mokrišče
Mostičenje
Mostičenje je način cepljenja, pri katerem povežemo zgornji in spodnji dela lubja in s tem omogočimo vnovični pretok organskih snovi iz listov v korenine.
Poglej Korenina in Mostičenje
Namakanje
pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.
Poglej Korenina in Namakanje
Nara (buča)
Nara (znanstveno ime Acanthosicyos horridus) je vrsta bučevk, endemična v Namibiji.
Poglej Korenina in Nara (buča)
Navadna jagodičnica
Navadna jagodičnica (znanstveno ime Arbutus unedo) spada v družino vresovke (Ericaceae).
Poglej Korenina in Navadna jagodičnica
Navadna kalina
Navadna kalina (znanstveno ime Ligustrum vulgare) je evropski listopadni grm, ki je pogost tudi v Sloveniji.
Poglej Korenina in Navadna kalina
Navadna melisa
Navadna melísa (znanstveno ime Melissa officinalis L.) je zdravilna rastlina in začimba, ki uspeva v Sredozemlju; predvsem uspeva v vinorodnem podnebju.
Poglej Korenina in Navadna melisa
Navadna pesa
Navadna pesa (znanstveno ime Beta vulgaris) je kritosemenka iz družine Chenopodiaceae (metlikovke).
Poglej Korenina in Navadna pesa
Navadni bršljan
Navadni bršljan (znanstveno ime Hedera helix) je olesenela zimzelena ovijalka iz družine bršljanovk.
Poglej Korenina in Navadni bršljan
Navadni gabez
Navadni gabez (znanstveno ime Symphytum officinale) je zdravilna rastlina in zelišče, ki raste po celotni Evropi; lahko zraste do višine 120 cm.
Poglej Korenina in Navadni gabez
Navadni gladež
Navadni gladež (znanstveno ime Ononis spinosa) je polgrmičasta zdravilna rastlina iz družine metuljnic.
Poglej Korenina in Navadni gladež
Navadni glog
Navadni glog (znanstveno ime Crataegus laevigata), včasih ga imenujejo tudi glogovec, je do 12 metrov visoko, do 0.5 m debelo in do 100 let staro listopadno drevo.
Poglej Korenina in Navadni glog
Navadni hren
Korenine hrena Navadni hren (znanstveno ime Armoracia rusticana, sinonim Cochlearia armoracia) je trajnica iz družine križnic (Brassicaceae), kamor spadata npr.
Poglej Korenina in Navadni hren
Navadni komarček
Navadni komarček ali koromač (znanstveno ime Foeniculum vulgare) je rumenkasta rastlina, ki spada v družino kobulnic (Apiaceae).
Poglej Korenina in Navadni komarček
Navadni oleander
Navadni oleander (znanstveno ime Nerium oleander) je zimzelen grm ali majhno drevo iz družine Apocynaceae (pasjestrupovk).
Poglej Korenina in Navadni oleander
Navadni peteršilj
Navadni peteršílj (znanstveno ime Petroselinum crispum) je svetlozelena, dvoletna zel, ki se zelo uporablja v srednjevzhodni, evropski in ameriški kuhinji.
Poglej Korenina in Navadni peteršilj
Navadni potrošnik
Navadni potrošnik ali cikorija (znanstveno ime Cichorium intybus L.) je zdravilna in krmna rastlina iz podreda radičevk (Cichoriaceae).
Poglej Korenina in Navadni potrošnik
Navadni regrat
Navadni regrat (znanstveno ime Taraxacum officinale) je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica iz rodu regrata, ki raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble.
Poglej Korenina in Navadni regrat
Navadni repik
Navadni repik ali mala torica (znanstveno ime Agrimonia eupatoria) je zdravilna rastlina z rumenimi cvetovi, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Korenina in Navadni repik
Navadni zimzelen
Navadni zimzelen (znanstveno ime Vinca minor) je zimzelena rastlina iz družine pasjestrupovk (Apocynaceae).
Poglej Korenina in Navadni zimzelen
Navadno korenje
Socvetje navadnega korenjaNavadno korenje tudi samo korenje (znanstveno ime Daucus carota subsp. sativus) je rastlina s približno 50 cm visokimi listi in debelo korenino.
Poglej Korenina in Navadno korenje
Nekroza
rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.
Poglej Korenina in Nekroza
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Korenina in Nikotin
Njivsko grabljišče
Njivsko grabljišče (znanstveno ime Knautia arvensis) je trajnica iz družine kovačnikovk.
Poglej Korenina in Njivsko grabljišče
Nodul
Nodul je majhna kroglasta tvorba, ki se razvije na rastlinskih koreninah ali steblih.
Poglej Korenina in Nodul
Ožepek
Ožepek, tudi ožep, (znanstveno ime Hyssopus) je rod približno 10–12 vrst zelnatih ali delno olesenelih rastlin iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki izvira iz področja od vzhodnega Sredozemlja do osrednje Azije.
Poglej Korenina in Ožepek
Obli bisernik
Obli bisernik (znanstveno ime Symphoricarpos orbiculatus) je srednje velika, pokončna, zmerno rastoča, listopadna grmovnica iz družine kovačnikovk, ki je samonikla v Severni Ameriki, danes pa je kot okrasna rastlina razširjena tudi po Evropi.
Poglej Korenina in Obli bisernik
Obrežni pas
Obrežni pas ali obvodno območje je vmesni prostor med kopnim in reko oz.
Poglej Korenina in Obrežni pas
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Korenina in Organ (biologija)
Pahipodij
Pahipodij (znanstveno ime Pachypodium) so sukulentne rastline z zadebeljenim spodnjim koreninskim delom. Spadajo v družino pasjestrupovk Apocynaceae in so v bližnjem sorodstvu z rastlinami iz rodu Adenium in Plumeria. Od adenijev se razlikujejo po dolgih bodicah, ki se razvijejo iz listne baze.
Poglej Korenina in Pahipodij
Pejotl
Pejotl (znanstveno ime Lophophora williamsii) je nebodeč, počasi rastoč kaktus, prvotno iz Mehike in Teksasa.
Poglej Korenina in Pejotl
Pekariji
Pekariji ali svinje popkarice (znanstveno ime Tayassuidae) so družina prašičem podobnih sodoprstih kopitarjev, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki.
Poglej Korenina in Pekariji
Periderm
Periderm je sekundarno krovno tkivo, ki se pojavlja pri lesnatih rastlinah na deblu in koreninah (namesto primarnih krovnih tkiv), razmeroma redko pa je prisoten na steblih in koreninah, ki so se debelile le primarno.
Poglej Korenina in Periderm
Plavajoči plavček
Plavajoči plavček (znanstveno ime Salvinia natans) je vrsta vodne praproti (red Salviniales), ki spominja na nekatere mahove.
Poglej Korenina in Plavajoči plavček
Plazeča pirnica
Plazeča pirnica (znanstveno ime Elytrigia repens) je pogosta trava, ki je tudi zdravilna rastlina.
Poglej Korenina in Plazeča pirnica
Podlesna vetrnica
Podlesna vetrnica (znanstveno ime Anemone nemorosa) je trajnica, ki raste v redkih gozdovih, na gozdnih obronkih in na planinskih travnikih.
Poglej Korenina in Podlesna vetrnica
Pojalniki
Pojalniki (znanstveno ime Orobanche) so rod zajedavskih rastlin brez klorofila iz družine pojalnikovke (Orobanchaceae).
Poglej Korenina in Pojalniki
Pojalnikovke
Pojalnikovke (znanstveno ime Orobanchaceae) so družina rastlin iz reda ustnatičevci (Lamiales), ki zajema več kot 200 vrst.
Poglej Korenina in Pojalnikovke
Potaknjenec
Potaknjenec se lahko odreže iz stebla ali pa se odreže list. Potaknjenec je del rastline, ki se odreže za razmnoževanje.
Poglej Korenina in Potaknjenec
Prava špajka
Prava špajka (znanstveno ime Valeriana celtica) je vrsta špajke, ki je endemična v osrednji Evropi.
Poglej Korenina in Prava špajka
Pravi ranjak
Pravi ranjak (znanstveno ime Anthyllis vulneraria) je zelnata trajnica iz družine metuljnic.
Poglej Korenina in Pravi ranjak
Preperevanje
Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.
Poglej Korenina in Preperevanje
Pripravki za hujšanje
Pripravki za hujšanje so izdelki, namenjeni za pomoč pri zniževanju telesne mase.
Poglej Korenina in Pripravki za hujšanje
Pritlika
Pritlike ali stoloni so stranski poganjki rastlin, ki rastejo v vertikalni (vodoravni) smeri in za katere velja, da se širijo stran od svoje materinske rastline.
Poglej Korenina in Pritlika
Propagul
V biologiji je propagul vsak material, ki služi propagaciji organizma v naslednjo stopnjo njegovega življenjskega cikla, največkrat v obliki razširjanja.
Poglej Korenina in Propagul
Prstasti trstikovec
Prstasti trstikovec (znanstveno ime Miscanthus giganteus), za katerega se po navadi uporablja kar poslovenjeno rodovno ime Miskantus, spada v družino trav (Poaceae) in je hibrid, ki naj bi nastal s križanjem vrste Miscanthus sinensis in Miscanthus sacchariflorus.
Poglej Korenina in Prstasti trstikovec
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Korenina in Prve visoke civilizacije
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Korenina in Puščava
Purpurni svišč
Purpurni svišč (znanstveno ime Gentiana purpurea) je trajnica iz družine sviščevk.
Poglej Korenina in Purpurni svišč
Rabarbara
Rabarbara (znanstveno ime Rheum) je rastlina iz družine dresnovk Polygonaceae.
Poglej Korenina in Rabarbara
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Korenina in Rastline
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.
Poglej Korenina in Rastlinska žila
Rž
Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.
Poglej Korenina in Rž
Rdečejagodasti bluščec
Rdečejagodasti bluščec (znanstveno ime Bryonia dioica) je trajnica, ki spada v družino bučevk (Cucurbitaceae) - v to družino spadajo tudi buče, kumare, melone, lubenice itd..
Poglej Korenina in Rdečejagodasti bluščec
Rebrinčevolistna hladnikija
Rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (znanstveno ime Hladnikia pastinacifolia) je slovenska paleoendemična in monotipična rastlinska vrsta, ki spada v rod Hladnikia in družino kobulnic (Apiaceae).
Poglej Korenina in Rebrinčevolistna hladnikija
Redkvica
Redkvica oz.
Poglej Korenina in Redkvica
Rizoid
Rizoidi so nitaste strukture brstnic, nekaterih steljčnic in gliv, ki opravljajo vlogo pritrjevanja v tla in absorpcije, podobno kot korenine.
Poglej Korenina in Rizoid
Rizosfera
glista Rizosfera je del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin.
Poglej Korenina in Rizosfera
Rogovnjaki
Rogovnjaki ali rogačarji (znanstveno ime Anthocerotophyta ali Anthocerophyta) so deblo briofitov, v katerega sodi približno 100 vrst nižjih rastlin.
Poglej Korenina in Rogovnjaki
Rozide
Rozide so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk, kamor spada približno 70.000 vrst oziroma več kot četrtina vseh kritosemenk.
Poglej Korenina in Rozide
Ruša
Posneta ruša v zvitkih Ruša je zgornja plast naravnih tal, katero v pretežni meri zapolnjuje rastlinska plast ali rastlinska odeja.
Poglej Korenina in Ruša
Rumeni blatnik
Rumeni blatnik (znanstveno ime Nuphar luteum) je vrsta blatnikov z rumenim cvetom, ki raste v jezerih, ribnikih in počasi tekočih rekah po vsej Sloveniji.
Poglej Korenina in Rumeni blatnik
Saguaro
Saguaro (znanstveno ime Carnegiea gigantea) je kakteja iz rodu Carnegiea, z kandelabrasto razvejanim deblom, visokim tudi do 12 metrov.
Poglej Korenina in Saguaro
Samorodna vinska trta
Šmarnica, ena izmed znanih sort samorodnic v Sloveniji Samorodna vinska trta ali samorodnica je vinska trta, ki ni cepljena tako rekoč raste iz svojih korenin.
Poglej Korenina in Samorodna vinska trta
Sasafras
Sasafras (znanstveno ime Sassafras albidum), je listopadno drevo iz družine lovorovk.
Poglej Korenina in Sasafras
Simplast
Simplast je rastlinski sistem, ki ga tvorijo protoplasti (živi deli rastlinskih celic), medsebojno povezani s plazmodezmami.
Poglej Korenina in Simplast
Sirska svilnica
Sirska svilnica (znanstveno ime Asclepias syriaca), tudi cigansko perje in pogovorno papagajka, je na zahodu priljubljena okrasna trajnica.
Poglej Korenina in Sirska svilnica
Sivka
Krasu Sívka (Lavandula) je rod majhnih divjih ali gojenih zimzelenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zelišče in za okraševanje.
Poglej Korenina in Sivka
Skarabeji
Skarabeji (znanstveno ime Scarabaeidae) so velika družina hroščev, v katero uvrščamo približno 28.000 danes znanih vrst, za katere je značilno, da imajo konice tipalnic oblikovane v podolgovate in ploščate lamele.
Poglej Korenina in Skarabeji
Soja
Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.
Poglej Korenina in Soja
Sorodstvo svetivcev
Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.
Poglej Korenina in Sorodstvo svetivcev
Steblo
Steblo s členkom, kolencem in listnim pecljem, ter novim steblom, ki izrašča iz kolenca.stem.
Poglej Korenina in Steblo
Stela (botanika)
Stela je ime za prostorsko porazdelitev rastlinskega žilja, zgrajenega iz posamičnih žil (sestavljenih iz prevajalnih tkiv ksilema in floema).
Poglej Korenina in Stela (botanika)
Steljka
Steljka ali talus bračiča (''Fucus'') vrste ''Fucus serratus'' na Norveškem. Steljka ali talus je telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov – korenin, stebla, listov.
Poglej Korenina in Steljka
Stephen Hales
Stephen Hales, angleški fiziolog, fizik, kemik in izumitelj, * 17. september 1677, pri Bekesbourneu, grofija Kent, Anglija, † 4. januar 1761, Teddington, grofija Middlesex, Anglija.
Poglej Korenina in Stephen Hales
Stržek
Stržek (znanstveno ime Troglodytes troglodytes) je ptica pevka, ki je eden najbolj razprostranjenih in številnih ptičev Evrope.
Poglej Korenina in Stržek
Stržen (botanika)
Stržen ali osrednji stržen, ponekod tudi centralni stržen, je osrednji del stebla ali korenine (brez prevajalnih tkiv), ki ga sestavljajo parenhimatske celice.
Poglej Korenina in Stržen (botanika)
Stročnice
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.
Poglej Korenina in Stročnice
Studenčni jetrenjak
Studenčni jetrenjak (znanstveno ime Marchantia polymorpha) je velik jetrenjak z razmeroma širokim območjem poselitve.
Poglej Korenina in Studenčni jetrenjak
Sveti figovec
Sveti figovec (znanstveno ime Ficus religiosa) je vednozeleno drevo iz družine murvovk.
Poglej Korenina in Sveti figovec
Tekvondo
Učenec lomi deske s stranskim nožnim udarcem Tekvondó (tudi taekwondó) je borilna veščina, ki je bila ustanovljena leta 1955 v Južni Koreji.
Poglej Korenina in Tekvondo
Tephrocactus
Tephrocactus je rod kaktusov iz poddružine opuncijevk, ki vsebuje 7 vrst in nekaj podvrst.
Poglej Korenina in Tephrocactus
Tephrocactus articulatus
Tephrocactus articulatus je vrsta kaktusa iz rodu Tephrocactus.
Poglej Korenina in Tephrocactus articulatus
Trance
Trance (izgovor trens) je podzvrst elektronske plesne glasbe, ki se je začela razvijati v devetdesetih letih.
Poglej Korenina in Trance
Transpiracija
Transpiracija je izhlapevanje vode iz rastlin, zlasti iz listov, pa tudi iz stebla, cvetov in plodov.
Poglej Korenina in Transpiracija
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Korenina in Trave
Trdoživnjaki
Trdoživnjaki ali hidre (znanstveno ime Hydrozoa) so razred ožigalkarjev, v katerega uvrščamo približno 3.500 danes znanih vrst.
Poglej Korenina in Trdoživnjaki
Trn
A) trn (angleško ''thorn''), ki ima tudi jasno vidno žilje, B) bodica (angleško ''prickle''), ki žilja nima Trn je preobražen list, poganjek ali del lista.
Poglej Korenina in Trn
Trtna uš
Trtna ali trsna uš (znanstveno ime Viteus vitifoliae) je žuželka iz družine filokserid, sorodne listnim ušem.
Poglej Korenina in Trtna uš
Turbinicarpus
Turbinicarpus je rod kaktusov, v katerem so združeni nekateri majhni in srednje veliki kaktusi iz Mehike, zlasti države San Luis Potosí, Guanajuato, Nuevo León, Querétaro, Hidalgo, Coahuila, Tamaulipas in Zacatecas.
Poglej Korenina in Turbinicarpus
Turbinicarpus pseudomacrochele
Turbinicarpus pseudomacrochele je vrsta kaktusa iz rodu Turbinicarpus.
Poglej Korenina in Turbinicarpus pseudomacrochele
Velebitska degenija
Velebitska degenija (znanstveno ime Degenia velebitica) je rastlina iz družine križnic, ki raste samo na pobočjih Velebita na Hrvaškem – je torej hrvaški endemit.
Poglej Korenina in Velebitska degenija
Veliki oman
Veliki oman (znanstveno ime Inula helenium) je zdravilna rastlina iz družine nebinovk.
Poglej Korenina in Veliki oman
Veliki voluhar
Veliki voluhar (znanstveno ime Arvicola amphibius) je glodavec, ki v naravi deloma uporablja opuščene rove krtov, deloma jih ustvarja sam.
Poglej Korenina in Veliki voluhar
Vinska rutica
Vinska rutica (znanstveno ime Ruta graveolens) je splošno znana kot ruta.
Poglej Korenina in Vinska rutica
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Poglej Korenina in Vinska trta
Vitičnjaki
Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Korenina in Vitičnjaki
Vodna bilanca organizma
Vodna bilanca organizma pomeni količinsko primerjanje vode, ki jo izgublja in pridobiva organizem.
Poglej Korenina in Vodna bilanca organizma
Volnate uši
Volnate uši, tudi volnati kaparji (znanstveno ime Pseudococcidae) so dobile ime po volnatem voskastem tkivu, ki prekriva telo samic od tretje razvojne faze naprej.
Poglej Korenina in Volnate uši
Vombati
Vombati (znanstveno ime Vombatidae) so družina iz podrazreda vrečarjev, ki so v ožjem sorodstvu s koalami.
Poglej Korenina in Vombati
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Korenina in Vrtnica
Vzpenjalka
Vzpenjalka oziroma liana ima prožna in vitka stebla, ki rastejo navzgor k svetlobi in se oprijemajo ter ovijajo okoli drugih rastlin, ki so hkrati njihova opora.
Poglej Korenina in Vzpenjalka
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Korenina in Zajedavstvo
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Korenina in Zastrupitev z gobami
Zdravilna strašnica
Zdravilna strašnica (znanstveno ime Sanguisorba officinalis) je večletna rastlina, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Korenina in Zdravilna strašnica
Zdravilni gozdni koren
Angelika ali zdravilni gozdni koren (znanstveno ime Angelica archangelica) je močna aromatična rastlina iz družine kobulnic, ki so jo severnoevropski narodi uporabljali kot zdravilo za številne bolezni.
Poglej Korenina in Zdravilni gozdni koren
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Poglej Korenina in Zeliščarstvo
Prav tako znan kot Korenine, Koreninski sistem.