Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada
Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (kratko: Haška konvencija) je prva mednarodna pogodba, ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v Haagu na Nizozemskem 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav. Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja kulturne dediščine, ki je nastalo med drugo svetovno vojno. Dva protokola h Konvenciji sta bila sklenjena. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956. Drugi protokol je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.
2 odnosi: Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg, Nemški vogal.
Cerkev sv.
Novo!!: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada in Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg · Poglej več »
Nemški vogal (nemško Deutsches Eck) je rt v Koblenzu v Nemčiji, kjer se reka Mozela izliva v Ren.
Novo!!: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada in Nemški vogal · Poglej več »