Odpri v Google MapsKazalo
20 odnosi: Anemasova ječa, Aspar, Bizantinski senat, Bukoleon, Carigrad, Carigrajski arheološki muzej, Drungarij, Konstantin V. Kopronim, Konstantin VIII., Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Modra mošeja, Rimski triumf, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji, Solunski hipodrom, Teodozijev obelisk, Trg sultana Ahmeta (Carigrad), Tutmoz III., Velika palača v Konstantinoplu, Zgodovina Rimskega cesarstva.
Anemasova ječa
Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Anemasova ječa
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Aspar
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Bizantinski senat
Bukoleon
Palača Bukoleon (grško) je bila ena od bizantinskih palač v Konstantinoplu, sedanjem Carigradu.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Bukoleon
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Carigrad
Carigrajski arheološki muzej
Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Carigrajski arheološki muzej
Drungarij
Drungarij (grško δρουγγάριος iz latinskega drungarius) je bil poznorimski in bizantinski vojaški čin, ki je pomenil poveljnika vojaške enote drungos v velikosti bataljona.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Drungarij
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Konstantin V. Kopronim
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Konstantin VIII.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Konstantinopelsko obzidje
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Modra mošeja
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Rimski triumf
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Solunski hipodrom
Hipodrom v Solunu je bil v času vzhodnega rimskega imperija družbeno in kulturno središče mesta.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Solunski hipodrom
Teodozijev obelisk
Teodozijev obelisk (turško Dikilitaş) je staroegipčanski obelisk faraona Tutmoza III., ki ga je na hipodromu v Konstantinoplu (danes znan kot At Meydanı ali Sultanahmet Meydanı, v sodobnem mestu Carigrad v Turčiji) ponovno postavil rimski cesar Teodozij I. v 4.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Teodozijev obelisk
Trg sultana Ahmeta (Carigrad)
Trg sultana Ahmeta, znan tudi kot Avgustaion po svojem prvotnem imenu, je osrednji trg v Istanbulu pred Hagijo Sofijo.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Trg sultana Ahmeta (Carigrad)
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Tutmoz III.
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Velika palača v Konstantinoplu
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Konstantinopelski hipodrom in Zgodovina Rimskega cesarstva
Prav tako znan kot Konstantinoplski hipodrom.