Kazalo
96 odnosi: Ahtum, Aleksander (bizantinski cesar), Autokrator, Banovina Bosna, Basileopator, Bibliotheca Corviniana, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bosanski Petrovac, Bosna in Hercegovina, Bribir, Skradin, Cerkev svetega Donata, Zadar, De administrando imperio, De ceremoniis, Diodor Sicilski, Dneprove brzice, Dnester, Donji Karin, Excerpta Constantiniana, Filotejev Kletorologij, Hagija Sofija, Hazari, Horticja, Hrvaška, Iž, Ivan I. Cimisk, Ivan Malala, Jožef Genezij, Kneževina Ogrska, Konstantin, Konstantinopelski hipodrom, Kosezi, Kotor, Leon VI. Modri, Levedi, Liutprand Kremonski, Logothetes tou dromou, Makedonska dinastija, Menander Protektor, Mihael II. Amorijec, Mihael III. Pijanec, Miliduh, Miroslav (hrvaški vladar), Mureš, Neretvani, Neznani knez, Nikifor II. Fokas, Nikolaj iz Damaska, Onoguri, Palača Blaherne, ... Razširi indeks (46 več) »
Ahtum
Ahtumova vojvodina v 11. stoletju Ahtum (romunsko Ahtum, madžarsko Ajtony, srbsko Ахтум, Ahtum, bolgarsko Охтум, Ohtum) je bil vojvoda, ki je v 11.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Ahtum
Aleksander (bizantinski cesar)
Aleksander (grško Αλέξανδρος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal leta 912 in 913, * 870, † 6. junij 913.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Aleksander (bizantinski cesar)
Autokrator
Konstantina VII. Porfirogeneta; napis se bere: Konstantin, Bogu zvest, ''autokratōr'' in ''basileus'' Rimljanov Autokratōr (grško αὐτοκράτωρ, mn. αὐτοκράτορες iz grškega αὐτός in κράτος, slovensko samodržec, avtokrat) je bila grška epiteta za posameznika, ki je izvajal absolutno oblast brez omejevanja nadrejenih.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Autokrator
Banovina Bosna
Banovina Bosna ali Bosanska banovina je bila srednjeveška država na Balkanu, večinoma na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Banovina Bosna
Basileopator
Bronasti ''folis'' Romana Lekapena, enega od dveh ''basileopatorjev'' v bizantinski zgodovini Basileopatōr (grško βασιλεοπάτωρ, dobesedno basileusov oče) je bil eden od najvišjih in izjemnih posvetnih naslovov Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Basileopator
Bibliotheca Corviniana
Bibliotheca Corviniana je bila ena od najbolj slavnih knjižnic v renesančnem svetu.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Bibliotheca Corviniana
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Bizantinsko cesarstvo
Bosanski Petrovac
Bosanski Petrovac je mesto in središče istoimenske občine v zahodnem delu Bosne in Hercegovine, s 7.328 prebivalci po popisu iz leta 2013.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Bosanski Petrovac
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Bosna in Hercegovina
Bribir, Skradin
Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Bribir, Skradin
Cerkev svetega Donata, Zadar
Cerkev sv. Donata z zvonikom stolnice Sv. Abastazije v ozadju Cerkev sv.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Cerkev svetega Donata, Zadar
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in De administrando imperio
De ceremoniis
De ceremoniis, tudi cærimoniis ali cerimoniis, je latinski naslov opisa slavnostnega protokola na dvoru bizantinskega cesarja v Konstantinoplu.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in De ceremoniis
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Diodor Sicilski
Dneprove brzice
Dneprove brzice (ukrajinsko Дніпрові пороги, Dniprovi porogi) so zgodovinske brzice na Dnepru, ki jih tvorijo izdanki granita, gnajsa in drugih kamnin ukrajinske geološke plošče.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Dneprove brzice
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Dnester
Donji Karin
Donji Karin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Benkovac Zadrske županije.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Donji Karin
Excerpta Constantiniana
Excerpta Constantiniana (latinsko Excerpta Constantiniana, Excerpta Historica ali preprosto Excerpta, grško, Eklogai, slovensko Konstantinski izvlečki ali odlomki) je bila grška antologija v 53 zvezkih z odlomki del vsaj 25 zgodovinarjev.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Excerpta Constantiniana
Filotejev Kletorologij
Filotejev Kletorologij (grško: Κλητορολόγιον) je najdaljši in najpomembnejši seznam bizantinskih državnih uradnikov in njihove hierarhije na cesarskem dvoru (Taktika).
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Filotejev Kletorologij
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Hagija Sofija
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Hazari
Horticja
Horticja je največji otok na reki Dneper, dolg 12,5 km in širok do 2,5 km.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Horticja
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Hrvaška
Iž
Iž (italijansko: Eso, nemško: Ese) je severnodalmatinski otok v Zadarskem arhipelagu.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Iž
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Ivan I. Cimisk
Ivan Malala
Ivan Malala (grško Ἰωάννης Μαλάλας, Iōánnēs Malálas) je bil bizantinski letopisec iz Antiohije, zdaj Antakya, Turčija, * okoli 491, Antiohija, † 578.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Ivan Malala
Jožef Genezij
Jožef Genezij (grško, Genesios) je bil bizantinski zgodovinar armenskega porekla, avtor kronike Zgodovina cesarjev.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Jožef Genezij
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Kneževina Ogrska
Konstantin
Konstantin je moško osebno ime.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Konstantin
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Konstantinopelski hipodrom
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Kosezi
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Kotor
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Leon VI. Modri
Levedi
Levedi, Lebed,Northern Magill, Frank (1998).
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Levedi
Liutprand Kremonski
Liutprand Kremonski, tudi: Liudprandus, Liudprand, Liuprand, Lioutio, Liucius, Liuzo in Lioutsios "Liutprand of Cremona" v: The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, New York & Oxford, 1991, p. 1241.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Liutprand Kremonski
Logothetes tou dromou
Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Logothetes tou dromou
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Makedonska dinastija
Menander Protektor
Menander Protektor ali Menender Bizantinec, bizantinski zgodovinar, rojen sredi 6.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Menander Protektor
Mihael II. Amorijec
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Mihael II. Amorijec
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Mihael III. Pijanec
Miliduh
Miliduh je bil vojvoda Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Miliduh
Miroslav (hrvaški vladar)
Miroslav I., hrvaški vladar, domnevno je vladal med letoma 945 in 949, *?, † 949 (?).
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Miroslav (hrvaški vladar)
Mureš
Mureš (romunsko Mureș, madžarsko Maros, srbsko Мориш/Moriš) je 789 kilometrov dolga reka v vzhodni Evropi.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Mureš
Neretvani
Neretvani oz. Paganija v 9. stoletju po ''De administrando imperio'' Neretvani, v zgodovinskih virih tudi Narentani, Narentini ali Pagani (latinsko Arentani, grško, (N)arentánoi) so bili južnoslovansko ljudstvo, ki je v zgodnjem srednjem veku naseljevalo sedanjo južno Dalmacijo med rekama Neretvo in Cetino in bližnje jadranske otoke.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Neretvani
Neznani knez
Neznani knez (srbsko непознати архонт/кнез, nepoznati arhont/knez), neimenovani srbski arhont (неименовани српски архонт, neimenovani srpski arhont) ali enostavno arhont Srb (архонт Србин, arhont Srbin) je bil srbski knez, ki je po zapisih bizantinskega cesarja Konstantina VII.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Neznani knez
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Nikifor II. Fokas
Nikolaj iz Damaska
Nikolaj iz Damaska (tudi Damaskij, gr: Νικόλαος Δαμασκηνός, Nikolāos Damaskēnos; lat: Nicolaus Damascenus) je bil starogrški zgodovinar in filozof, ki je živel v Oktavijanovem obdobju Rimskega imperija.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Nikolaj iz Damaska
Onoguri
Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Onoguri ali Oguri (turško Onoğurlar) so bili turška nomadska plemenska zveza, ki je od 5.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Onoguri
Palača Blaherne
Ostanki palače Blaherne Zemljevid Kostantinopla z vrisanim položajem palače Palača Blaherne (grško: Βλαχέρναις Παλάτιον, Blahérnais Palátion)van Millingen (1899), str.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Palača Blaherne
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Parakoimomenos
Peter Gojniković
Peter Gojniković (srbsko Петар Гојниковић, Petar Gojniković, grško, Pétros) je bil srbski knez iz dinastije Vlastimirović, ki je vladal od leta 892 do 917, * okrog 870, † 917.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Peter Gojniković
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Plovdiv
Porfirogenet
Konstantin VII. Porfirogenet Porfirogenet (grško Πορφυρογέννητος, rojen v škrlatu, latinizirano v Porphyrogenitus) je bil bizantinski častni naslov sinov in hčera (Πορφυρογέννητη, porfirogeneta), rojenih v času, ko je njihov oče že bil bizantinski cesar.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Porfirogenet
Praepositus sacri cubiculi
Prepozit svete spalnice (latinsko, grško) je bil v poznem Rimskem cesarstvu visok dvorni položaj.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Praepositus sacri cubiculi
Prihod Hrvatov
Prihod Hrvatov na Jadran, Oton Iveković Prihod Hrvatov se v hrvaški zgodovini nanaša na prihod tiste slovanske skupine, ki je na področje Dalmacije prinesla etnično oznako Hrvati.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Prihod Hrvatov
Prisk
| name.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Prisk
Proedros
Nikifor III., obdan z visokimi dvornimi dostojanstveniki – ''proedroi'', v rokopisu iz 1070. let; od leve stojijo proeder in ''epi tou kanikleiou'', protoproeder in ''prōtovestiarios'' (evnuh, ker je brez brade), cesar, proeder in ''dekanos'' ter proeder in ''megas primikērios''Spatharakis 1976, str.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Proedros
Prosigoj
Prosigoj (srbsko Просигој, Prosigoj, grško, Prosegoës ali Prosegoïs) je bil srbski knez, ki je vladal malo pred letom 830, * druga polovica 8.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Prosigoj
Protospatarij
Protospatarij (grško, prvi spatarij) je bil v srednjem bizantinskem obdobju od 8.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Protospatarij
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Rdeča Hrvaška
Risan
Risan Risan (črnogorska cirilica Рисан) je mesto z okoli 2.000 prebivalci v Kotorskem zalivu v Črni gori.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Risan
Roman I. Lekapen
Roman I. Lekapen (grško Ρωμανός Α΄ Λακαπηνός) je bil armenski poveljnik bizantinske voje mornarice, ki je od leta 920 do odstavitve 16.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Roman I. Lekapen
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Roman II.
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Ruski kaganat
Salona
Salona (starogrško Σάλωνα, Salona) je bila starodavno mesto in glavno mesto rimske province Dalmacije.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Salona
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Sarde
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Seznam bizantinskih cesarjev
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Skader
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Sloveni
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Smolensk
Stolnica v Palermu
Stolnica v Palermu je stolna cerkev rimskokatoliške nadškofije Palermo, ki se nahaja v Palermu na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Stolnica v Palermu
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Suda
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Svetopolk I. Moravski
Teofan Spovednik
Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Teofan Spovednik
Tomislav
Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Tomislav
Trdnjava Klis
Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Trdnjava Klis
Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trebinje (Требиње) je najjužnejša občina in mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Trebinje, Bosna in Hercegovina
Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trpimir (hrvaški knez)
Trpimirjeva država je verjetno doživela razširitev tako na kopnem kot na morju Trpimir oziroma Trpimir I. (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Tripimero, Tripemero ali kot Trepimiro), * ?, † 864, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Trpimir (hrvaški knez)
Trpimir II.
Trpimir II., hrvaški vladar, domnevno vladal med letoma 928 in 935, *?, † 935 (?).
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Trpimir II.
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Varjagi
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Velika palača v Konstantinoplu
Višeslav
Višeslav (srbsko Вишеслав, Višeslav, grško, Viséslavos) ali Vojislav (srbsko Војислав, Vojislav) je bil prvi po imenu znani srbski vladar, ki je vladal okrog leta 780, * 8.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Višeslav
Vladimir Rasate
Vladimir Rasate (bolgarsko Владимир Расате, Vladimir Rasate) je bil sin kneza Borisa I. in od leta 889 do 893 bolgarski vladar, * okrog 850, † po 893.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Vladimir Rasate
Vlastimir (srbski knez)
Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Vlastimir (srbski knez)
Vlastimirovići
Vlastimirovići, v nekaterih virih tudi Višeslavići ili Vojislavići (srbsko Властимировићи, Вишеславићи ali Војиславићи), so bili prva srbska vladarska rodbina, o kateri obstajajo zgodovinski zapisi.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Vlastimirovići
Vojvoda (vojaški čin)
heraldiki Vojvoda (latinsko belli dux) je izraz slovanskega porekla, s katerim so prvotno naslavljali vojaškega poveljnika.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Vojvoda (vojaški čin)
Vrgada
Vrgada na severovzhodni obali otoka v zalivčku ''Luka''. Vrgada je majhen otok z istoimenskim naseljem, v Severni Dalmaciji (Hrvaška).
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Vrgada
Zgodovina Bosne in Hercegovine
Reliefni zemljevid današnje Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina, včasih imenovana preprosto kot Bosna, je država v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Zgodovina Bosne in Hercegovine
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Zgodovina Istre
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zoste patrikia
Kastorije okoli leta 1070 Zōstē patrikía (grško ζωστὴ πατρικία) je bil bizantinski dvorni naslov, rezerviran izključno za žensko, ki je bila glavna spremljevalka in pomočnica vladajoče cesarice.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in Zoste patrikia
905
905 (CMV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in 905
959
959 (CMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konstantin VII. Porfirogenet in 959
Prav tako znan kot Konstantin Porfirogenet.