Kazalo
73 odnosi: Agripove terme, Alemanija, Amijan Marcelin, Anastazij I. Dikor, Antiohija, Arijanstvo, Atanazij Veliki, Avrelij Viktor, Šapur II., Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Bizantinski senat, Carigrad, Carnuntum, Cezar (naslov), Diyarbakırska trdnjava, Fortunacijan Oglejski, Goti, Gracijan (rimski cesar), Grad Tintagel, Hagija Irene, Hagija Sofija, Hanibalijan, II. legija Flavia Virtutis, Jovijan, Julijan (rimski cesar), Karnak, Konstanca, Nemčija, Konstancij Gal, Konstans, Konstantin I. Veliki, Konstantin II., Konstantinopelsko obzidje, Konstantinska dinastija, Lateranska palača, Lateranski obelisk, Licinij I., Magister militum, Magnencij, Marsovo polje, Rim, Mediolanum, Nicopolis ad Istrum, Orsini, Papež Julij I., Papež Liberij, Poitiers, Praepositus sacri cubiculi, Pretorijanska prefektura Vzhod, Pretorska prefektura, Protipapež Feliks II., Rimska Britanija, ... Razširi indeks (23 več) »
Agripove terme
Agripove terme (lat. Thermae Agrippae) so bile zgradba antičnega Rima, v današnji Italiji, ki jih je zgradil Mark Vipsanij Agripa.
Poglej Konstancij II. in Agripove terme
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Konstancij II. in Alemanija
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Konstancij II. in Amijan Marcelin
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Poglej Konstancij II. in Anastazij I. Dikor
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Konstancij II. in Antiohija
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Konstancij II. in Arijanstvo
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Konstancij II. in Atanazij Veliki
Avrelij Viktor
Sekst Avrelij Viktor (latinsko) je bil zgodovinar in politik Rimskega cesarstva, * okoli 320, † okoli 390.
Poglej Konstancij II. in Avrelij Viktor
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Poglej Konstancij II. in Šapur II.
Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.
Poglej Konstancij II. in Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Konstancij II. in Bizantinski senat
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Konstancij II. in Carigrad
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Konstancij II. in Carnuntum
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Konstancij II. in Cezar (naslov)
Diyarbakırska trdnjava
Sur je obdan z obzidjem; vzhodna polovica obzidanega mesta je bila med turško-kurdskim konfliktom leta 2015-2016 povsem porušena; zahodna polovica je bila porušena leta 2017 Načrt mesta kot ga je v 16. stoletju naslikal Matrakci Nasuh Diyarbakırska trdnjava (turško Diyarbakır Kalesi) je zgodovinska trdnjava v Surju, Diyarbakır, Turčija.
Poglej Konstancij II. in Diyarbakırska trdnjava
Fortunacijan Oglejski
Fortunacijan Oglejski (4. stol.) je bil oglejski škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer.
Poglej Konstancij II. in Fortunacijan Oglejski
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Konstancij II. in Goti
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Konstancij II. in Gracijan (rimski cesar)
Grad Tintagel
Grad Tintagel (v kornijščini dintagel pomeni "utrdba v soteski") je srednjeveška utrdba na polotoku Tintagel Island, ki meji na vas Tintagel v severnem Cornwallu v Angliji.
Poglej Konstancij II. in Grad Tintagel
Hagija Irene
Hagija Irene (Αγία Ειρήνη) ali Hagia Eirene (v srednjeveški grščini Ἁγία Εἰρήνη, grška izgovorjava:, »Sveti mir«, Aya İrini), včasih znana tudi kot sveta Irene, je vzhodna pravoslavna cerkev v zunanjem dvorišču palače Topkapı v Carigradu.
Poglej Konstancij II. in Hagija Irene
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Konstancij II. in Hagija Sofija
Hanibalijan
Bronasti follis »kralja« Hanibalijana, skovan v Konstantinoplu leta 336/337. Na reverzu kovanca je poosebljenje reke Evfrat, kar simbolično nakazuje Hanibalijanove pretenzije na vzhodu. Flavius Hannibalianus, član Konstantinove dinastije, od leta 335 do smrti Rex Regem et Ponticarum Gentium (Kralj kraljev in pontskih ljudstev) na vzhodu Rimskega cesarstva, * ni znano, † september 337, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Konstancij II. in Hanibalijan
II. legija Flavia Virtutis
II.
Poglej Konstancij II. in II. legija Flavia Virtutis
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Poglej Konstancij II. in Jovijan
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Konstancij II. in Julijan (rimski cesar)
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Konstancij II. in Karnak
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Poglej Konstancij II. in Konstanca, Nemčija
Konstancij Gal
Flavij Klavdij Konstancij Gal (latinsko) je bil od leta 351 do 354 sovladar nižjega ranga (''cezar'') vzhodnorimskega cesarja Konstancija II..
Poglej Konstancij II. in Konstancij Gal
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Konstancij II. in Konstans
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Konstancij II. in Konstantin I. Veliki
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Poglej Konstancij II. in Konstantin II.
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Konstancij II. in Konstantinopelsko obzidje
Konstantinska dinastija
Konstantinska dinastija je neformalno ime vladarske družine Rimskega cesarstva od Konstancija Klora († 305) do smrti Julijana Odpadnika († 363).
Poglej Konstancij II. in Konstantinska dinastija
Lateranska palača
Lateranska palača (latinsko: Palatium Lateranense), formalno Apostolska palača Lateranov (latinsko: Palatium Apostolicum Lateranense), je antična palača rimskega cesarstva in kasneje glavna papeška rezidenca v jugovzhodnem Rimu.
Poglej Konstancij II. in Lateranska palača
Lateranski obelisk
Lateranski obelisk je najvišji stoječi staroegipčanski obelisk na svetu in največji obelisk v Italiji.
Poglej Konstancij II. in Lateranski obelisk
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Konstancij II. in Licinij I.
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Konstancij II. in Magister militum
Magnencij
Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.
Poglej Konstancij II. in Magnencij
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Konstancij II. in Marsovo polje, Rim
Mediolanum
Mediolanum, antični Milano, je bil prvotno mesto Insubrov, zatem pa je postal pomembno rimsko mesto v severni Italiji.
Poglej Konstancij II. in Mediolanum
Nicopolis ad Istrum
Nicopolis ad Istrum (grško Νικόπολις ἡ πρὸς Ἴστρον, Nikópolis i prós Ístron, bolgarsko Никополис ад Иструм Nikopolis ad Istrum) ali Nicopolis ad Iatrum je bil rimsko in kasneje bizantinsko mesto v sedanji severni Bolgariji.
Poglej Konstancij II. in Nicopolis ad Istrum
Orsini
Orsini, tudi Družina Orsini, je italijanska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam.
Poglej Konstancij II. in Orsini
Papež Julij I.
Julij I., je bil rimski papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Konstancij II. in Papež Julij I.
Papež Liberij
Liberij je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * okrog 300 n. št. Rim, † 24. september 366 Rim (Rimsko cesarstvo).
Poglej Konstancij II. in Papež Liberij
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Konstancij II. in Poitiers
Praepositus sacri cubiculi
Prepozit svete spalnice (latinsko, grško) je bil v poznem Rimskem cesarstvu visok dvorni položaj.
Poglej Konstancij II. in Praepositus sacri cubiculi
Pretorijanska prefektura Vzhod
Pretorijanska prefektura Vzhod (latinsko: praefectura praetorio Orientis, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς), ena od štirih velikih pretorijanskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Konstancij II. in Pretorijanska prefektura Vzhod
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Konstancij II. in Pretorska prefektura
Protipapež Feliks II.
Feliks II., rimski škof in protipapež rimskokatoliške Cerkve, * okrog 300 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo); † 365 Ceri (Cerveteri, Rim, Rimsko cesarstvo).
Poglej Konstancij II. in Protipapež Feliks II.
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Konstancij II. in Rimska Britanija
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Konstancij II. in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Konstancij II. in Rimski senat
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Konstancij II. in Rimski triumf
Salamis, Ciper
Salamis (starogrško: Σαλαμίς, grško Σαλαμίνα, turško Salamis) je starogrška mestna-država na vzhodni obali Cipra, ob izlivu reke Pedieos, 6 km severno od sodobne Famaguste.
Poglej Konstancij II. in Salamis, Ciper
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstancij II. in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam protipapežev
Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Konstancij II. in Seznam protipapežev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Konstancij II. in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Konstancij II. in Seznam rimskih uzurpatorjev
Silikva
Jovijanova silikva okoli leta 363 Rožičevec, Sardinija, Italija Rožiči Silikva (latinsko) je sodobno ime za drobne rimske srebrnike, ki so se kovali v 4.
Poglej Konstancij II. in Silikva
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Konstancij II. in Sirmij
Sozomen
Salaminij Hermij Sozomen (grško Σαλαμίνιος Ερμείας Σωζομενός) je bil bizantinski cerkveni zgodovinar, * okoli 400, Betelija, Palestina, † okoli 450, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Konstancij II. in Sozomen
Sveti Servacij
Sveti Servacij (Limburgish: Sintervaos) (rojen v Armeniji, umrl v Maastrichtu, tradicionalno 13. maja 384) je bil škof v Tongerenu — latinsko: Atuatuca Tungrorum, glavnem mestu Tungrov —.
Poglej Konstancij II. in Sveti Servacij
Tempelj Venere in Rome
Tempelj Venere in Rome (latinsko Templum Veneris et Romae) naj bi bil največji tempelj v antičnem Rimu.
Poglej Konstancij II. in Tempelj Venere in Rome
Teodozijev obelisk
Teodozijev obelisk (turško Dikilitaş) je staroegipčanski obelisk faraona Tutmoza III., ki ga je na hipodromu v Konstantinoplu (danes znan kot At Meydanı ali Sultanahmet Meydanı, v sodobnem mestu Carigrad v Turčiji) ponovno postavil rimski cesar Teodozij I. v 4.
Poglej Konstancij II. in Teodozijev obelisk
Trajanov forum
Trajanov forum (lat. Forum Traiani; italijanščina: Foro di Traiano) je bil zadnji imperialni forum, ki je bil zgrajen v starem Rimu.
Poglej Konstancij II. in Trajanov forum
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Konstancij II. in Tutmoz III.
Tutmoz IV.
Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.
Poglej Konstancij II. in Tutmoz IV.
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Konstancij II. in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Konstancij II. in Valentinijan I.
Vetranion
Vetranion (latinsko: Vetranio, včasih tudi napačno Vetriano), izkušen rimski general, od 1.
Poglej Konstancij II. in Vetranion
Viktorija (mitologija)
Viktorija je v starorimski religiji pobožansko poosebljenje zmage.
Poglej Konstancij II. in Viktorija (mitologija)
Vulfila
Vulfila ((nedokazano) gotsko *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, "Mali volk"), znan tudi kot Ulfilas in Orfila, je bil Got ali kapadoški Grk, ki je služil kot škof in misijonar, nadziral prevod Biblije v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli 311, † 383.
Poglej Konstancij II. in Vulfila
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Konstancij II. in Zgodovina Rimskega cesarstva