Kazalo
26 odnosi: Časovni pregled astronomije, Brahmagupta, Ekliptika, Elongacija, Fazni kot (astronomija), Galaktična poravnava, Ibn Junis, Kepler-Bouwkampova konstanta, Komet Lulin, Konjunkcija, Laplaceova resonanca, Lunina tirnica, Merkur, Mlaj (Luna), Neptun, Okultacija, Opozicija (astronomija), Seznam astronomskih vsebin, Sinodski mesec, Sizigij (astronomija), Venera, 1345, 1962, 2000, 433 Eros, 7 pr. n. št..
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Časovni pregled astronomije
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Brahmagupta
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Ekliptika
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Elongacija
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Fazni kot (astronomija)
Galaktična poravnava
Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Galaktična poravnava
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Ibn Junis
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Kepler-Bouwkampova konstanta
Komet Lulin
Komet Lulin (uradna oznaka C/2007 N3 (Lulin)) je neperiodični komet, ki sta ga odkrila Ye Quanzhi in Lin Či-Šeng iz Observatorija Lulin.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Komet Lulin
Konjunkcija
Konjunkcija ima več pomenov v različnih vedah.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Konjunkcija
Laplaceova resonanca
Ia konjunkciji Laplaceova resonánca je v nebesni mehaniki vrsta orbitalne resonance v kateri imajo tri ali več teles takšne obhodne dobe, ki jih lahko izrazimo kot razmerje celih števil (primer: 2: 4: 5).
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Laplaceova resonanca
Lunina tirnica
Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Lunina tirnica
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Merkur
Mlaj (Luna)
Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje. V astronomiji je mlaj ali nova luna prva lunina faza, ko imata Luna in Sonce enako ekliptično dolžino.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Mlaj (Luna)
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Neptun
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Okultacija
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Opozicija (astronomija)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin
Sinodski mesec
Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Sinodski mesec
Sizigij (astronomija)
work.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Sizigij (astronomija)
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in Venera
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in 1345
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in 1962
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in 2000
433 Eros
Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in 433 Eros
7 pr. n. št.
7 pr.
Poglej Konjunkcija (astronomija) in 7 pr. n. št.
Prav tako znan kot Konjukcija.