Kazalo
79 odnosi: Aerosol, Aleksander Borodin, Amal Kumar Rajčaudhuri, Amonijev klorid, Aspartam, Barbiturna kislina, Bio dom, Bioplin, Boj-Bulok, Butan (plin), Ceramid, Chemtrails, Claisenova kondenzacija, Destilacija z vodno paro, Diferencialna destilacija, Dimnice (jama), Dipeptid, Dušik, Dušikov monoksid, Erlenmajerica, Fazni prehod, Fosgen, Frakcionirna destilacija, Hidrolat, Idealni plin, Izolacijska zasteklitev, Izparevanje, Izparilna toplota, James Dewar, Kalijev sorbat, Kaplja, Kapljevina, Kapljevinski helij, Kemično orožje, Kondenzacijska sled, Kostelska rakija, Krebsov cikel, Kroženje vode, Kroženje zraka, Kumulonimbus, Laktoza, Leo Hendrik Baekeland, Luminol, Megla, Meglična celica, Miller–Ureyev poskus, Nikolaj Nikolajevič Semjonov, Ogljikov dioksid, Ozračje, Padavine, ... Razširi indeks (29 več) »
Aerosol
Aerosol predstavlja delce snovi, ki lebdijo v zraku.
Poglej Kondenzacija in Aerosol
Aleksander Borodin
Aleksánder Porfírjevič Borodín (ruska izgovorjava kot: Baradín, v slovenščini pogosto Bórodin ali Boródin), ruski skladatelj, kemik in zdravnik, * 31. oktober/12.
Poglej Kondenzacija in Aleksander Borodin
Amal Kumar Rajčaudhuri
Amal Kumar Rajčaudhuri, indijski fizik in kozmolog, * 14. september 1923, Barisal, Vzhodna Bengalija, Indijske province (sedaj Bangladeš), † 18. junij 2005.
Poglej Kondenzacija in Amal Kumar Rajčaudhuri
Amonijev klorid
Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.
Poglej Kondenzacija in Amonijev klorid
Aspartam
Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo aspartil-fenilalanin-1-metil ester.
Poglej Kondenzacija in Aspartam
Barbiturna kislina
Barbiturna kislina je organska spojina z pirimidinskim heterocikličnim osnovnim ogrodjem.
Poglej Kondenzacija in Barbiturna kislina
Bio dom
Bio dom je bil manjši objekt, ki ga je ustvarila Nasa, in v katerem bi lahko živela ena oseba v popolnoma funkcionalnem habitatu.
Poglej Kondenzacija in Bio dom
Bioplin
Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja organskih snovi.
Poglej Kondenzacija in Bioplin
Boj-Bulok
Boj-Bulok (znan tudi kot Boy-Bulok) je najgloblja jama v Uzbekistanu, v Srednji Aziji in tudi v vsej Aziji razen njenega zahodnega dela.
Poglej Kondenzacija in Boj-Bulok
Butan (plin)
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.
Poglej Kondenzacija in Butan (plin)
Ceramid
maščobno kislino (angl. ''fatty acid''); če je substituent (R) vodik, gre za ceramid. Ceramid. Substituent R predstavlja maščobno kislino. Ceramid je sfingolipid, derivat sfingozina, v katerem je aminoskupina sfingozina acilirana z maščobno kislino.
Poglej Kondenzacija in Ceramid
Chemtrails
Teorija zarote chemtrails (običajno prevajano kemične sledi) je teza, da so nekatere sledi, ki jih za seboj puščajo letala, v resnici kemično orožje ali biološki agens, namerno razpršen v ozračje (s pomočjo škropljenja ali pa mešanja z letalskim gorivom), in to z namenom, ki ni znan široki javnosti in ki ga poznajo in upravljajo le nekateri vladni uslužbenci, zlasti zahodnih držav.
Poglej Kondenzacija in Chemtrails
Claisenova kondenzacija
Claisenova kondenzacija opisuje nastanek vezi ogljik-ogljik, ki nastane med dvema estroma ali enim estrom in eno karbonilno spojino ob prisotnosti močne baze.
Poglej Kondenzacija in Claisenova kondenzacija
Destilacija z vodno paro
Destilacija z vodno paro se uporablja za ločevanje hlapnih komponent iz zmesi s težkohlapno komponento ob pomoči vodne pare kot nosilnega medija.
Poglej Kondenzacija in Destilacija z vodno paro
Diferencialna destilacija
Diferencialna destilacija je najenostavnejša destilacijska metoda.
Poglej Kondenzacija in Diferencialna destilacija
Dimnice (jama)
Jama Dimnice je med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje-Kozina.
Poglej Kondenzacija in Dimnice (jama)
Dipeptid
Glicilglicin, primer dipeptida. Dipeptid je peptidna molekula, ki nastane z reakcijo dveh aminokislin.
Poglej Kondenzacija in Dipeptid
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Kondenzacija in Dušik
Dušikov monoksid
Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.
Poglej Kondenzacija in Dušikov monoksid
Erlenmajerica
Majhna erlenmajerica Erlenmajerica je široka bučka z ravnim dnom, stožčastim trupom in valjastim vratom.
Poglej Kondenzacija in Erlenmajerica
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Kondenzacija in Fazni prehod
Fosgen
Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.
Poglej Kondenzacija in Fosgen
Frakcionirna destilacija
Stolpi za frakcionirno destilacijo v rafineriji Frakcionirna destilacija je ločevalni postopek, poseben način destilacije za ločevanje zmesi glede na vrelišče njenih komponent (»frakcij«).
Poglej Kondenzacija in Frakcionirna destilacija
Hidrolat
Hidrolatje proizvod, ki ga pridobimo s postopkom vodne destilacije zdravilnih in aromatičnih rastlin.
Poglej Kondenzacija in Hidrolat
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Poglej Kondenzacija in Idealni plin
Izolacijska zasteklitev
Leseni okenski profil EURO 68 z izolacijsko zasteklitvijo Izolacijsko steklo, izolacijska zasteklitev (tudi dvojna, trojna ali četverna zasteklitev) se sestoji iz dveh ali več steklenih plošč ločenih s prostorom, ki je napolnjeno z vakuumom ali plinom z namenom zmanjševanja prenosa toplote skozi del ovojnice stavbe.
Poglej Kondenzacija in Izolacijska zasteklitev
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Poglej Kondenzacija in Izparevanje
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Kondenzacija in Izparilna toplota
James Dewar
Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.
Poglej Kondenzacija in James Dewar
Kalijev sorbat
Kalijev sorbat je kalijeva sol sorbinske kisline.
Poglej Kondenzacija in Kalijev sorbat
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Kondenzacija in Kaplja
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Kondenzacija in Kapljevina
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Kondenzacija in Kapljevinski helij
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Kondenzacija in Kemično orožje
Kondenzacijska sled
Letalo krši Kondenzacijska sled, angleško 'contrail', so črte utekočinjene (s tujko: kondenzirane) vodne pare, ki jo na večjih višinah ustvari letalo ali raketa.
Poglej Kondenzacija in Kondenzacijska sled
Kostelska rakija
Kostelska rakíja je tradicionalni alkoholni sadni destilat, ki ga pridelujejo na območjih občin Kočevje, Kostel in Osilnica.
Poglej Kondenzacija in Kostelska rakija
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Kondenzacija in Krebsov cikel
Kroženje vode
Vodni krog-verzija za otroke Vodni krog-verzija za odrasle Kroženje vode, tudi vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi.
Poglej Kondenzacija in Kroženje vode
Kroženje zraka
Adiabatno kroženje zraka Kroženje zraka je osnovni proces v ozračju, ki ga povzroča sonce.
Poglej Kondenzacija in Kroženje zraka
Kumulonimbus
Kumulonimbusi (cb) so termični oblaki vertikalnega razvoja in segajo od okvirno 1500 metrov do toropopavze čez vse tri nivoje oblakov.
Poglej Kondenzacija in Kumulonimbus
Laktoza
Laktóza ali mléčni sládkor je disaharid, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih.
Poglej Kondenzacija in Laktoza
Leo Hendrik Baekeland
Leo Hendrik Baekeland, belgijsko-ameriški kemik in izumitelj, * 14. november 1863, Gent, Belgija, † 23. november 1944, New York, Združene države Amerike.
Poglej Kondenzacija in Leo Hendrik Baekeland
Luminol
Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.
Poglej Kondenzacija in Luminol
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Kondenzacija in Megla
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Poglej Kondenzacija in Meglična celica
Miller–Ureyev poskus
Miller–Ureyev poskus ali Miller–Ureyev eksperiment je bil poskus, s pomočjo katerega so simulirali razmere, ki naj bi na vladale na zgodnji Zemlji, in ob tem testirali kemijski izvor življenja.
Poglej Kondenzacija in Miller–Ureyev poskus
Nikolaj Nikolajevič Semjonov
Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, * 15. april (3. april, ruski koledar) 1896, Saratov, Rusija, † 25. september 1986, Moskva.
Poglej Kondenzacija in Nikolaj Nikolajevič Semjonov
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Kondenzacija in Ogljikov dioksid
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Kondenzacija in Ozračje
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Kondenzacija in Padavine
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Poglej Kondenzacija in Para
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Poglej Kondenzacija in Parni stroj
Parni tlak
Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.
Poglej Kondenzacija in Parni tlak
Pirokumulus
Pirokumulus (latinsko: pŷr oz. pyrós - ogenj + cumulus - kup) je gosti oblak kumulusne oblike, povezan s požarom ali izbruhom ognjenika.
Poglej Kondenzacija in Pirokumulus
Prašni delci
Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.
Poglej Kondenzacija in Prašni delci
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Kondenzacija in Predkambrij
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Poglej Kondenzacija in Propan
RMS Titanic
RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki je potonil v severnem Atlantskem oceanu, 15.
Poglej Kondenzacija in RMS Titanic
Rosa
Rosa na pajkovi mreži Rosa na travi Rôsa je pojav usedanja vode iz zraka.
Poglej Kondenzacija in Rosa
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kondenzacija in Seznam fizikalnih vsebin
Sfingozin
Sfingozin (2-amino-4-oktadeken-1,3-diol) je aminoalkohol z dolgo nenasičeno alifatsko verigo in je sestavina sfingomielina in drugih sfingolipidov, ki so pomembna skupina lipidov v celični membrani.
Poglej Kondenzacija in Sfingozin
Silikon
Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.
Poglej Kondenzacija in Silikon
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Kondenzacija in Sneg
Sol (koloid)
Sól je liofobna suspenzija trdnih delcev velikosti od 1 nm do 1 μm v kapljevini.
Poglej Kondenzacija in Sol (koloid)
Stefanov tok
Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.
Poglej Kondenzacija in Stefanov tok
Stefanovo število
Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.
Poglej Kondenzacija in Stefanovo število
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Kondenzacija in Supertekočnost
Termika
Diagram termičnega stebra Termika pomeni steber dvigajočega se zraka; pri tem pojavu gre v bistvu za konvekcijo.
Poglej Kondenzacija in Termika
Termoelektrarna Šoštanj
Termoelektrarna Šoštanj krajše TEŠ je največja slovenska elektrarna po skupni inštalirani moči 1029 MW, s proizvodnimi enotami: Blok 6 600 MW, Blok 5 345 MW, Plinska turbina PE51 42 MW in Plinska turbina PE52 42 MW.
Poglej Kondenzacija in Termoelektrarna Šoštanj
Tlačnovodni reaktor
Tlačnovodni reaktor (angleško Pressurized water reactor; kratica PWR) je vrsta jedrskega reaktorja, ki uporablja navadno oz.
Poglej Kondenzacija in Tlačnovodni reaktor
Toča
Zrno toče Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več.
Poglej Kondenzacija in Toča
Tropan
Tropan je biciklična organska spojina, ki vsebuje dušik.
Poglej Kondenzacija in Tropan
Tropolon
Tropolon je hidroksiderivat tropona.
Poglej Kondenzacija in Tropolon
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Kondenzacija in Tropski ciklon
Viski
Škotski ''blended whisky'' Viski (angleško na Škotskem whisky, na Irskem whiskey; irsko Uisce beatha) je žgana pijača iz ječmena in drugih vrst žit, ki ima korenine na Škotskem in Irskem.
Poglej Kondenzacija in Viski
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Kondenzacija in Vlažnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Kondenzacija in Voda
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Kondenzacija in Vodni hlapi
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Kondenzacija in Vrelišče
Prav tako znan kot Kondenzat, Ukapljevinjanje, Utekočinjanje.