Kazalo
12 odnosi: Ademar Monteilski, Albert iz Aachna, Šesta križarska vojna, Bizantinsko cesarstvo, Filip I. Francoski, Koncil v Piacenzi, Prva križarska vojna, Robert Menih, Stolnica sv. Apolinarija, Valence, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1095, 18. november.
Ademar Monteilski
Adhémar, Adémar, Aimar ali Aelarz Monteilski (francosko: Adhémar de Monteil), škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni, † 1. avgust 1098, Antiohija.
Poglej Koncil v Clermontu in Ademar Monteilski
Albert iz Aachna
Albert iz Aachna (francosko: Albert d'Aix, latinsko: Albericus ali Albertus Aquensis), kanonik in kustos katedrale v Aachnu in kronist prve križarske vojne iz 12.
Poglej Koncil v Clermontu in Albert iz Aachna
Šesta križarska vojna
Šesta križarska vojna (1228–1229), znana tudi kot križarska vojna Friderika II., je bila vojaška ekspedicija za ponovno zavzetje Jeruzalema in preostale Svete dežele.
Poglej Koncil v Clermontu in Šesta križarska vojna
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Koncil v Clermontu in Bizantinsko cesarstvo
Filip I. Francoski
Filip I. (francosko Philippe Ier), imenovan Zaljubljeni, je bil od leta 1060 do 1108 frankovski kralj, * 23. maj 1052, Champagne-et-Fontaine, Francija, † 29. julij 1108, Melun, Francija.
Poglej Koncil v Clermontu in Filip I. Francoski
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Poglej Koncil v Clermontu in Koncil v Piacenzi
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Koncil v Clermontu in Prva križarska vojna
Robert Menih
Robert Menih, kronist prvega križarskega pohoda, * okoli 1055, † 23.
Poglej Koncil v Clermontu in Robert Menih
Stolnica sv. Apolinarija, Valence
Katedrala sv. Apolinarija Katedrala sv.
Poglej Koncil v Clermontu in Stolnica sv. Apolinarija, Valence
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Koncil v Clermontu in Zgodovina Rimskega cesarstva
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Koncil v Clermontu in 1095
18. november
18.