Kazalo
53 odnosi: Abelova grupa, Aksiom, Algebrska struktura, Antikomutativnost, Aritmetika, Asociativnost, Bikompleksno število, Bikvaternion, Cayleyjeva tabela, Delitelj niča, Distributivnost, Dualno število, Dvočlena operacija, Edward Witten, Funkcijska enačba, Grupa, Grupoid, Hermann Weyl, Hiperbolično število, Jacobijeva enakost, Kolobar (algebra), Kompleksno število, Kompozitum funkcij, Komutacijska matrika, Kroneckerjev produkt, Kvantna fluktuacija, Kvaternion, Kvaternionska matrika, Linearna algebra, Matrika, Multikompleksno število, Muséjevo hiperštevilo, Negativno število, Niels Henrik Abel, Obseg (algebra), Oktonion, Osnovni izrek aritmetike, Permutacija, Polgrupa, Pravilni polieder, Presek množic, René Descartes, Rhindov matematični papirus, Sedenion, Seznam filozofskih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Simetrija, Skalarni produkt, Tenzorski produkt, Unija množic, ... Razširi indeks (3 več) »
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Poglej Komutativnost in Abelova grupa
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Komutativnost in Aksiom
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Komutativnost in Algebrska struktura
Antikomutativnost
Ántikomutatívnost je v matematiki posebna značilnost nekaterih nekomutativnih matematičnih operacij.
Poglej Komutativnost in Antikomutativnost
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Komutativnost in Aritmetika
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Komutativnost in Asociativnost
Bikompleksno število
Bikompleksno število (tudi tesarina) je hiperkompleksno število, ki ima obliko kjer je.
Poglej Komutativnost in Bikompleksno število
Bikvaternion
Bikvaternion (tudi dvojni kvaternion) je v abstraktni algebri število z obliko w + xi + yj + zk \,,.
Poglej Komutativnost in Bikvaternion
Cayleyjeva tabela
Cayleyjeva tabela opisuje strukturo in značilnosti končne grupe tako, da prikazuje vse možne zmnožke vseh elementov grupe.
Poglej Komutativnost in Cayleyjeva tabela
Delitelj niča
Delitelj niča je v abstraktni algebri neničelen element a \, kolobarja tako, da velja za neničelen element b \, ab.
Poglej Komutativnost in Delitelj niča
Distributivnost
Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.
Poglej Komutativnost in Distributivnost
Dualno število
Dualno število je razširitev realnih števil z dodajanjem novega elementa \varepsilon^2.
Poglej Komutativnost in Dualno število
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Komutativnost in Dvočlena operacija
Edward Witten
Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Komutativnost in Edward Witten
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Komutativnost in Funkcijska enačba
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Komutativnost in Grupa
Grupoid
Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.
Poglej Komutativnost in Grupoid
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Komutativnost in Hermann Weyl
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Poglej Komutativnost in Hiperbolično število
Jacobijeva enakost
Jacobijeva enákost ali ~ identitéta je v matematiki lastnost binarne operacije, ki določa kako se za dano operacijo obnaša vrstni red računanja.
Poglej Komutativnost in Jacobijeva enakost
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Komutativnost in Kolobar (algebra)
Kompleksno število
1.
Poglej Komutativnost in Kompleksno število
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Poglej Komutativnost in Kompozitum funkcij
Komutacijska matrika
Komutacijska matrika je matrika, ki se uporablja za pretvorbo vektorske oblike matrike v vektorsko obliko njene transponirane matrike.
Poglej Komutativnost in Komutacijska matrika
Kroneckerjev produkt
Kroneckerjev produkt (oznaka \,\otimes\) je operacija, ki se izvaja na dveh matrikah poljubne velikosti, in daje bločno matriko.
Poglej Komutativnost in Kroneckerjev produkt
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Komutativnost in Kvantna fluktuacija
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Komutativnost in Kvaternion
Kvaternionska matrika
Kvaternionska matrika je matrika, katere elementi so kvaternioni.
Poglej Komutativnost in Kvaternionska matrika
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Komutativnost in Linearna algebra
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Komutativnost in Matrika
Multikompleksno število
Multikompleksno število je v matematiki sistem števil Cn, ki ga lahko definiramo s pomočjo metode induktivnosti.
Poglej Komutativnost in Multikompleksno število
Muséjevo hiperštevilo
Muséjevo hiperštevilo pripada skupini števil, ki jih je predvidel ameriški znanstvenik in arheolog Charles Arthur Musé (1919 – 2000), da bi izpopolnil in povezal naravni številski sistem.
Poglej Komutativnost in Muséjevo hiperštevilo
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Komutativnost in Negativno število
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Komutativnost in Niels Henrik Abel
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Komutativnost in Obseg (algebra)
Oktonion
Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.
Poglej Komutativnost in Oktonion
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Komutativnost in Osnovni izrek aritmetike
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Komutativnost in Permutacija
Polgrupa
Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.
Poglej Komutativnost in Polgrupa
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Komutativnost in Pravilni polieder
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Poglej Komutativnost in Presek množic
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Komutativnost in René Descartes
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Komutativnost in Rhindov matematični papirus
Sedenion
Sedenion (množica sedenionov ima oznako \mathbb) je vrsta števil, ki tvori 16-razsežno neasociativno algebro nad realnimi števili z uporabo Cayley-Dicksonove konstrukcije na oktonionih.
Poglej Komutativnost in Sedenion
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Komutativnost in Seznam filozofskih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Komutativnost in Seznam matematičnih vsebin
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Komutativnost in Simetrija
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Komutativnost in Skalarni produkt
Tenzorski produkt
Tenzorski produkt (oznaka \,\otimes \) se uporablja na zelo različnih področjih povezanih z vektorji, matrikami, tenzorji, algebrami in topološkimi vektorskimi prostori.
Poglej Komutativnost in Tenzorski produkt
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Poglej Komutativnost in Unija množic
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Komutativnost in Vektor (matematika)
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Komutativnost in Vektorski produkt
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Poglej Komutativnost in Zmnožek
Prav tako znan kot Zakon komutativnosti.