Kazalo
40 odnosi: Afina geometrija, Afina preslikava, Algebrska struktura, Avtomorfizem, Avtomorfizem grafa, Carlemanova matrika, Dvočlena operacija, Elementarna funkcija, Endomorfizem, Grupa, Idempotentnost, Identična funkcija, Inverzna funkcija, Inverzni element, Kategorija (matematika), Kompozicija, Linearna transformacija, Matematična operacija, Mera (matematika), Morfizem, Nevtralni element, Norma operatorja, Odvod kompozituma, Parnost permutacije, Permutacija, Permutacijska matrika, Podobnost (geometrija), Samopodobnost, Sestava, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst matrik, Simetrična grupa, Simetrijska grupa, Sodost in lihost funkcije, Stopnja polinoma, Teorija grup, Teorija kategorij, Togi premik, Vektor (matematika), Vektorski prostor.
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Poglej Kompozitum funkcij in Afina geometrija
Afina preslikava
Afina preslikava ali afina transformacija je preslikava med vektorskima prostoroma, ki je kompozitum linearne transformacije in translacije.
Poglej Kompozitum funkcij in Afina preslikava
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Kompozitum funkcij in Algebrska struktura
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Kompozitum funkcij in Avtomorfizem
Avtomorfizem grafa
Avtomorfízem gráfa je v teoriji grafov oblika simetrije pri kateri se graf preslika vase in pri čemer se med njegovimi točkami ohranjajo enake povezave.
Poglej Kompozitum funkcij in Avtomorfizem grafa
Carlemanova matrika
Carlemanova matrika je matrika, ki se uporablja za pretvorbo kompozituma funkcij v množenje matrik.
Poglej Kompozitum funkcij in Carlemanova matrika
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Kompozitum funkcij in Dvočlena operacija
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Kompozitum funkcij in Elementarna funkcija
Endomorfizem
Endomorfizem je v matematiki morfizem (ali homomorfizem) matematičnega objekta samega v sebe.
Poglej Kompozitum funkcij in Endomorfizem
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Kompozitum funkcij in Grupa
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Poglej Kompozitum funkcij in Idempotentnost
Identična funkcija
Idéntična fúnkcija (tudi idéntična preslikáva ali idéntična transformácija, kratko tudi identitéta) je matematična funkcija, ki preslika vsak element sam vase, tj.
Poglej Kompozitum funkcij in Identična funkcija
Inverzna funkcija
Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico ''y''.
Poglej Kompozitum funkcij in Inverzna funkcija
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Kompozitum funkcij in Inverzni element
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Poglej Kompozitum funkcij in Kategorija (matematika)
Kompozicija
Kompozícija je lahko.
Poglej Kompozitum funkcij in Kompozicija
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Poglej Kompozitum funkcij in Linearna transformacija
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Kompozitum funkcij in Matematična operacija
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Kompozitum funkcij in Mera (matematika)
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Poglej Kompozitum funkcij in Morfizem
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Poglej Kompozitum funkcij in Nevtralni element
Norma operatorja
Norma operatorja (oznaka ||A||_ \, za operator A \) določa "velikost" linearnega operatorja (od tod tudi ime).
Poglej Kompozitum funkcij in Norma operatorja
Odvod kompozituma
V infinitezimalnem računu, je odvod kompozituma (tudi verižno pravilo) formula za izračun odvoda kompozituma funkcij.
Poglej Kompozitum funkcij in Odvod kompozituma
Parnost permutacije
Parnost permutacije je v matematiki za končno množico vsaj dveh elementov X \, značilnost vsake posamezne permutacije.
Poglej Kompozitum funkcij in Parnost permutacije
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Kompozitum funkcij in Permutacija
Permutacijska matrika
Matrike, ki opisujejo permutacije 3 elementov. Skupaj 6 (1.2.3.
Poglej Kompozitum funkcij in Permutacijska matrika
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Kompozitum funkcij in Podobnost (geometrija)
Samopodobnost
Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.
Poglej Kompozitum funkcij in Samopodobnost
Sestava
Sestava je po SSKJ tisto, kar je določeno z vrsto in količino sestavin.
Poglej Kompozitum funkcij in Sestava
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kompozitum funkcij in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Kompozitum funkcij in Seznam vrst matrik
Simetrična grupa
Cayleyjeva tabela simetrične grupe S4 310pxSamo enotske matrike so simetrične glede na glavno diagonalo, to pa pomeni, da simetrična grupa ni Abelova. Simetrična grupa je v matematiki grupa nad končno množico n \, simbolov, katere elementi so permutacije teh n \, simbolov in za katere je grupna operacija kompozicija teh permutacij.
Poglej Kompozitum funkcij in Simetrična grupa
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Kompozitum funkcij in Simetrijska grupa
Sodost in lihost funkcije
Sódost in líhost sta lastnosti, ki ju preučujemo pri funkcijah v matematiki.
Poglej Kompozitum funkcij in Sodost in lihost funkcije
Stopnja polinoma
Stopnja polinoma je enaka najvišji potenci med vsemi členi z neničelnim koeficientom v polinomu, ki se ga izrazi v kanonski obliki (to pomeni kot vsoto oziroma razliko posameznih členov).
Poglej Kompozitum funkcij in Stopnja polinoma
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Kompozitum funkcij in Teorija grup
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Kompozitum funkcij in Teorija kategorij
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Kompozitum funkcij in Togi premik
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Kompozitum funkcij in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Kompozitum funkcij in Vektorski prostor
Prav tako znan kot Kompozicija funkcij, Kompozitum, Sestava funkcij.