Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Afina geometrija, Afina preslikava, Algebrska struktura, Avtomorfizem, Avtomorfizem grafa, Carlemanova matrika, Dvočlena operacija, Elementarna funkcija, Endomorfizem, Grupa, Idempotentnost, Identična funkcija, Inverzna funkcija, Inverzni element, Kategorija (matematika), Kompozicija, Linearna transformacija, Matematična operacija, Mera (matematika), Morfizem, Nevtralni element, Norma operatorja, Odvod kompozituma, Parnost permutacije, Permutacija, Permutacijska matrika, Podobnost (geometrija), Samopodobnost, Sestava, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst matrik, Simetrična grupa, Simetrijska grupa, Sodost in lihost funkcije, Stopnja polinoma, Teorija grup, Teorija kategorij, Togi premik, Vektor (matematika), Vektorski prostor.
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Afina geometrija · Poglej več »
Afina preslikava
Afina preslikava ali afina transformacija je preslikava med vektorskima prostoroma, ki je kompozitum linearne transformacije in translacije.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Afina preslikava · Poglej več »
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Algebrska struktura · Poglej več »
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Avtomorfizem · Poglej več »
Avtomorfizem grafa
Avtomorfízem gráfa je v teoriji grafov oblika simetrije pri kateri se graf preslika vase in pri čemer se med njegovimi točkami ohranjajo enake povezave.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Avtomorfizem grafa · Poglej več »
Carlemanova matrika
Carlemanova matrika je matrika, ki se uporablja za pretvorbo kompozituma funkcij v množenje matrik.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Carlemanova matrika · Poglej več »
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Novo!!: Kompozitum funkcij in Dvočlena operacija · Poglej več »
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Elementarna funkcija · Poglej več »
Endomorfizem
Endomorfizem je v matematiki morfizem (ali homomorfizem) matematičnega objekta samega v sebe.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Endomorfizem · Poglej več »
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Grupa · Poglej več »
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Idempotentnost · Poglej več »
Identična funkcija
Idéntična fúnkcija (tudi idéntična preslikáva ali idéntična transformácija, kratko tudi identitéta) je matematična funkcija, ki preslika vsak element sam vase, tj.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Identična funkcija · Poglej več »
Inverzna funkcija
Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico ''y''.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Inverzna funkcija · Poglej več »
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Inverzni element · Poglej več »
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Kategorija (matematika) · Poglej več »
Kompozicija
Kompozícija je lahko.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Kompozicija · Poglej več »
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Linearna transformacija · Poglej več »
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z. Če so vse naštete množice med sabo enake (A.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Matematična operacija · Poglej več »
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Mera (matematika) · Poglej več »
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Morfizem · Poglej več »
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Nevtralni element · Poglej več »
Norma operatorja
Norma operatorja (oznaka ||A||_ \, za operator A \) določa "velikost" linearnega operatorja (od tod tudi ime).
Novo!!: Kompozitum funkcij in Norma operatorja · Poglej več »
Odvod kompozituma
V infinitezimalnem računu, je odvod kompozituma (tudi verižno pravilo) formula za izračun odvoda kompozituma funkcij.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Odvod kompozituma · Poglej več »
Parnost permutacije
Parnost permutacije je v matematiki za končno množico vsaj dveh elementov X \, značilnost vsake posamezne permutacije.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Parnost permutacije · Poglej več »
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Novo!!: Kompozitum funkcij in Permutacija · Poglej več »
Permutacijska matrika
Matrike, ki opisujejo permutacije 3 elementov. Skupaj 6 (1.2.3.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Permutacijska matrika · Poglej več »
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Podobnost (geometrija) · Poglej več »
Samopodobnost
Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Samopodobnost · Poglej več »
Sestava
Sestava je po SSKJ tisto, kar je določeno z vrsto in količino sestavin.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Sestava · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Seznam vrst matrik · Poglej več »
Simetrična grupa
Cayleyjeva tabela simetrične grupe S4 310pxSamo enotske matrike so simetrične glede na glavno diagonalo, to pa pomeni, da simetrična grupa ni Abelova. Simetrična grupa je v matematiki grupa nad končno množico n \, simbolov, katere elementi so permutacije teh n \, simbolov in za katere je grupna operacija kompozicija teh permutacij.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Simetrična grupa · Poglej več »
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo. Simetrijska grupa (tudi grupa simetrije ali grupa simetrij) danega objekta je grupa vseh izometrij pod katerimi so te invariantne za kompozitum kot operacijo.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Simetrijska grupa · Poglej več »
Sodost in lihost funkcije
Sódost in líhost sta lastnosti, ki ju preučujemo pri funkcijah v matematiki.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Sodost in lihost funkcije · Poglej več »
Stopnja polinoma
Stopnja polinoma je enaka najvišji potenci med vsemi členi z neničelnim koeficientom v polinomu, ki se ga izrazi v kanonski obliki (to pomeni kot vsoto oziroma razliko posameznih členov).
Novo!!: Kompozitum funkcij in Stopnja polinoma · Poglej več »
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Teorija grup · Poglej več »
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Novo!!: Kompozitum funkcij in Teorija kategorij · Poglej več »
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Togi premik · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Kompozitum funkcij in Vektorski prostor · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kompozicija funkcij, Kompozitum, Sestava funkcij.
