Kazalo
40 odnosi: Absolutna vrednost, Analitična teorija števil, Analitično nadaljevanje, Augustin Louis Cauchy, Število, Diracov zapis, Dirichletova funkcija beta, Dirichletova funkcija eta, Eksponentni integral, Eliptična krivulja, Enotski kvadrat, Eulerjeva enačba, Fordov krog, Friedrich Wilhelm Bessel, Funkcija gama, Funkcija Z, Geometrija, Hipergeometrična funkcija, Holomorfna funkcija, Hurwitzeva funkcija zeta, Jean-Robert Argand, Kompleksno število, Krožna algebrska krivulja, Kvadratni koren števila 3, L-funkcija, Laurentova vrsta, Mandelbrotova množica, Meromorfna funkcija, Naravni logaritem, Nedoločena enačba, Odpravljiva singularnost, Pascalov polž, Riemann-Sieglova funkcija theta, Riemannova funkcija zeta, Riemannova ploskev, Riemannova sfera, Seznam matematičnih vsebin, Srčnica, Taylorjeva vrsta, Točka v neskončnosti.
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Poglej Kompleksna ravnina in Absolutna vrednost
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Kompleksna ravnina in Analitična teorija števil
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Poglej Kompleksna ravnina in Analitično nadaljevanje
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Kompleksna ravnina in Augustin Louis Cauchy
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Kompleksna ravnina in Število
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Poglej Kompleksna ravnina in Diracov zapis
Dirichletova funkcija beta
Graf Dirichletove funkcije beta y(x).
Poglej Kompleksna ravnina in Dirichletova funkcija beta
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Kompleksna ravnina in Dirichletova funkcija eta
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Poglej Kompleksna ravnina in Eksponentni integral
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Kompleksna ravnina in Eliptična krivulja
Enotski kvadrat
realni ravnini. Enôtski kvadrát je v matematiki kvadrat, ki ima dolžino stranic enako 1.
Poglej Kompleksna ravnina in Enotski kvadrat
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej Kompleksna ravnina in Eulerjeva enačba
Fordov krog
premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.
Poglej Kompleksna ravnina in Fordov krog
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Kompleksna ravnina in Friedrich Wilhelm Bessel
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Kompleksna ravnina in Funkcija gama
Funkcija Z
Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.
Poglej Kompleksna ravnina in Funkcija Z
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Kompleksna ravnina in Geometrija
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Kompleksna ravnina in Hipergeometrična funkcija
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Poglej Kompleksna ravnina in Holomorfna funkcija
Hurwitzeva funkcija zeta
language.
Poglej Kompleksna ravnina in Hurwitzeva funkcija zeta
Jean-Robert Argand
Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Kompleksna ravnina in Jean-Robert Argand
Kompleksno število
1.
Poglej Kompleksna ravnina in Kompleksno število
Krožna algebrska krivulja
Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).
Poglej Kompleksna ravnina in Krožna algebrska krivulja
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Kompleksna ravnina in Kvadratni koren števila 3
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Kompleksna ravnina in L-funkcija
Laurentova vrsta
kompleksne ravnine sta \Re(z) (\operatornameRe (z))\, in \Im(z) (\operatornameIm (z))\,. Laurentova vŕsta kompleksne funkcije je v matematiki predstavitev funkcije kot (neskončne) potenčne vrste, ki obsega tudi člene z negativnim indeksom.
Poglej Kompleksna ravnina in Laurentova vrsta
Mandelbrotova množica
Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.
Poglej Kompleksna ravnina in Mandelbrotova množica
Meromorfna funkcija
Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.
Poglej Kompleksna ravnina in Meromorfna funkcija
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Kompleksna ravnina in Naravni logaritem
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Poglej Kompleksna ravnina in Nedoločena enačba
Odpravljiva singularnost
Odpravljíva síngularnost (tudi ~ singulárnost) funkcije je v kompleksni analizi točka, kjer funkcija ni določena v smislu singularnosti, vendar lahko funkcijo v njej določimo brez vsakršnih težav.
Poglej Kompleksna ravnina in Odpravljiva singularnost
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Poglej Kompleksna ravnina in Pascalov polž
Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).
Poglej Kompleksna ravnina in Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Kompleksna ravnina in Riemannova funkcija zeta
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Kompleksna ravnina in Riemannova ploskev
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Kompleksna ravnina in Riemannova sfera
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kompleksna ravnina in Seznam matematičnih vsebin
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Poglej Kompleksna ravnina in Srčnica
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Kompleksna ravnina in Taylorjeva vrsta
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Poglej Kompleksna ravnina in Točka v neskončnosti
Prav tako znan kot Argandov diagram, Argandova ravnina, Gaussova ravnina, Z-ravnina.