Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Komneni

Index Komneni

Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.

Kazalo

  1. 26 odnosi: Bitka pri Sirmiju, Bizantinska arhitektura, Bukoleon, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dukas, Dux, Jurij Dolgoroki, Karaman, Kejkubad I., Mozaik, Paleologi, Pronoja, Samostan Dafni, Sarde, Seznam bizantinskih cesarjev, Sofonisba Anguissola, Solun, Stara čaršija, Skopje, Teodora III., Toros Roslin, Veliki bazar, Carigrad, Visoki srednji vek, Vladarska rodbina, Vladimirska mati Božja, Vojvodina Avstrija, 1204.

Bitka pri Sirmiju

Bitka pri Sirmiju (madžarsko zimonyi csata) je potekala 8. julija 1167 med Bizantinskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko.

Poglej Komneni in Bitka pri Sirmiju

Bizantinska arhitektura

Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.

Poglej Komneni in Bizantinska arhitektura

Bukoleon

Palača Bukoleon (grško) je bila ena od bizantinskih palač v Konstantinoplu, sedanjem Carigradu.

Poglej Komneni in Bukoleon

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Poglej Komneni in Drugo bolgarsko cesarstvo

Dukas

Dukas (grško, Dúkas, ženski spol, Dukaina, mn., Dukai iz latinskega dux, vodja, general) je priimek bizantinske grške plemiške rodbine, iz katere je v obdobju od 9.

Poglej Komneni in Dukas

Dux

Dux (latinsko dux, mn. duces) je bil latinski naslov vodje ali generala, iz katerega so se kasneje razvili naslovi doge (dož), duca (vojvoda) in duce (duče).

Poglej Komneni in Dux

Jurij Dolgoroki

Jurij I. Vladimirovič (Jurij Vladimirovič) ali Jurij I. Ruski, bolj znan kot Jurij Dolgoroki (Jurij Dolgoruki), je bil knez iz dinastije Rurikidov, * okoli 1099 † 15. maj 1157.

Poglej Komneni in Jurij Dolgoroki

Karaman

Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.

Poglej Komneni in Karaman

Kejkubad I.

| type.

Poglej Komneni in Kejkubad I.

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Komneni in Mozaik

Paleologi

Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).

Poglej Komneni in Paleologi

Pronoja

Bizantinski vojaki so bili najpogosteje ''pronoiarosi'' Pronoja (grško, skrb, briga. Foundation oft he Helenic World. Pridobljeno 16. septembra 2013.) je bila bizantinska oblika fevdalizma, ki je temeljila na dodeljevanju cesarske zemlje in njenih dohodkov zaslužnim posameznikom v zameno za usluge cesarstvu.

Poglej Komneni in Pronoja

Samostan Dafni

Mozaik v samostanu Dafni, na katerem je upodobljeno kopanje novorojene Device Marije Dafni (grško Δαφνί, Dafní, katharevusa Δαφνίον, Dafníon) je bizantinski samostan iz 11.

Poglej Komneni in Samostan Dafni

Sarde

Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.

Poglej Komneni in Sarde

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Komneni in Seznam bizantinskih cesarjev

Sofonisba Anguissola

Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini.

Poglej Komneni in Sofonisba Anguissola

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Komneni in Solun

Stara čaršija, Skopje

Stara čaršija (makedonsko Стара чаршија, albansko Çarshia e Vjetër; turško Eski Çarşı ali Üsküp Türk Çarşısı) je bazar v Skopju v Severni Makedoniji.

Poglej Komneni in Stara čaršija, Skopje

Teodora III.

Teodora (grško) je bila cesarica Bizantinskega cesarstva, ki je kot socesarica sestre Zoe vladala dva meseca leta 1042 in kot samostojna cesarica od 11.

Poglej Komneni in Teodora III.

Toros Roslin

Toros Roslin (armensko Թորոս Ռոսլին, armenska izgovorjava)), armenski slikar in miniaturist, * ok. 1210, † ok. 1270. Bil je najpomembnejši armenski izdelovalec iluminiranih rokopisov v srednjem veku.Parry, 399 Roslin je v svoji ikonografiji predstavil širšo paleto pripovedi, ki temeljijo na njegovem poznavanju zahodnoevropske umetnosti, hkrati pa je nadaljeval konvencije, ki so jih ustanovili njegovi predhodniki.

Poglej Komneni in Toros Roslin

Veliki bazar, Carigrad

Veliki bazar (turško Kapalıçarşı, kar pomeni »pokrita tržnica«; tudi Büyük Çarşı, kar pomeni »veliki trg« Müller-Wiener (1977), p. 345.) v Carigradu je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami,Müller-Wiener (1977), p.

Poglej Komneni in Veliki bazar, Carigrad

Visoki srednji vek

Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.

Poglej Komneni in Visoki srednji vek

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Poglej Komneni in Vladarska rodbina

Vladimirska mati Božja

Vladimirska mati Božja, znana tudi kot Vladimirska Devica, Vladimirska Gospa (rusko Влади́мирская ико́на Бо́жией Ма́тери, ukrajinsko Вишгородська ікона Божої Матері) in Vladimirska Bogorodica (grško Θεοτόκος τουΒλαντίμιρ), je bizantinska ikona iz 12.

Poglej Komneni in Vladimirska mati Božja

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Komneni in Vojvodina Avstrija

1204

1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Komneni in 1204