Kazalo
11 odnosi: Árpádovci, Štefan Bočkaj, Županija, Gabriel Bethlen, Jurij I. Rakoczi, Karel I. Ogrski, Prekmurje, Seklerska dežela, Seznam zgodovinskih vsebin, Vladislav II. Ogrski, Zgodovina Prekmurja.
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Komitat in Árpádovci
Štefan Bočkaj
Kip Štefana Bočkaja v Budimpešti Štefan Bočkaj (Bocskai ali Bocskay), knez Transilvanije in Ogrske leta 1605 in 1606, * 1.
Poglej Komitat in Štefan Bočkaj
Županija
Županija je upravnoadministrativna enota enota na Madžarskem in na Hrvaškem.
Poglej Komitat in Županija
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Komitat in Gabriel Bethlen
Jurij I. Rakoczi
Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.
Poglej Komitat in Jurij I. Rakoczi
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Komitat in Karel I. Ogrski
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Komitat in Prekmurje
Seklerska dežela
Zgodovinska dežela Seklerjev na zemljevidu današnje Romunije Seklerska deželaBéla Tomka,, Routledge, 2013, p. 411 ali Seklerija (izgovorjava ; in včasih)James Minahan,, Greenwood Publishing Group, 2002, p. 1810.
Poglej Komitat in Seklerska dežela
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Komitat in Seznam zgodovinskih vsebin
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Komitat in Vladislav II. Ogrski
Zgodovina Prekmurja
Zgodovina Prekmurja govori o zgodovini Prekmurja Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se vse do konca prve svetovne vojne ločeno politično, gospodarsko in kulturno razvijali in bili pod močnim vplivom madžaronizacije ter delovnega izkoriščanja, ki so jima bili izpostavljeni v ogrski polovici Avstro-Ogrske.