Odpri v Google MapsKazalo
18 odnosi: Aliat II., Apel, Bibliofilija, De architectura, Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta v Ljubljani, Drobni tisk, Enuma Eliš, Grška temna doba, Homer, Jonija, Jonska zveza, Ksenofan, Lidija, Mopane, Nabonidova kronika, Nebukadnezar I., Sadjat, Seznam starogrških filozofov.
Aliat II.
Aliat II., lidijski kralj, vladal od 619 pr.
Poglej Kolofon in Aliat II.
Apel
Apél, starogrški slikar iz obdobja klasičnega helenizma, * 375 pr. n. št./370 pr. n. št. verjetno v Kolofonu, Lidija, † 332 pr. n. št./329 pr. n. št., Kos, Grčija.
Poglej Kolofon in Apel
Bibliofilija
''Knjižni molj'', 1850, avtor Carl Spitzweg Bibliofilíja ali knjigoljúbje je ljubezen do knjig, zlasti starih in dragocenih.
Poglej Kolofon in Bibliofilija
De architectura
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.
Poglej Kolofon in De architectura
Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta v Ljubljani
Logotip Digitalne knjižnice Digitalna knjižnica je uredniško-založniška platforma za celovito digitalno izdajanje znanstvene literature, in sicer tako eno- in večavtorskih monografij ter učbenikov kot znanstvenokritičnih izdaj virov.
Poglej Kolofon in Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta v Ljubljani
Drobni tisk
Drobni tisk označuje publikacijo, ki obsega največ štiri strani, ali publikacijo, ki ima več strani brez strnjenega besedila.
Poglej Kolofon in Drobni tisk
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Kolofon in Enuma Eliš
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Poglej Kolofon in Grška temna doba
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Kolofon in Homer
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Kolofon in Jonija
Jonska zveza
Jonska zveza (starogrško Ἴωνες, Íōnes; κοινὸν Ἰώνων, koinón Iōnōn; ali κοινὴ σύνοδος Ἰώνων, koinē sýnodos Iōnōn; latinsko commune consilium) imenovana tudi Panionska zveza, je bila konfederacija, nastala ob koncu meliaške vojne sredi 7.
Poglej Kolofon in Jonska zveza
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Poglej Kolofon in Ksenofan
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Kolofon in Lidija
Mopane
Colophospermum mopane, običajno se imenuje mopane (tudi balzamovec, metuljasto drevo ali terpentinovo drevo), je drevo iz družine stročnic (Fabaceae), ki raste v vročih, suhih, nizko ležečih območjih med 200 do 1150 metrov nadmorske višine v skrajnem severnem delu južne Afrike (Namibija).
Poglej Kolofon in Mopane
Nabonidova kronika
Nabonidova kronika Nabonidova kronika je starodavno babilonsko besedilo, del obširnega niza Babilonskih kronik, napisanih v klinopisu na glinastih tablicah.
Poglej Kolofon in Nabonidova kronika
Nebukadnezar I.
Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.
Poglej Kolofon in Nebukadnezar I.
Sadjat
Sadjat II. (poslovenjeno Močni oče) je bil tretji kralj lidijske Mermnadske dinastije, ki je vladal od okoli 629-618 pr.
Poglej Kolofon in Sadjat
Seznam starogrških filozofov
Seznam starogrških filozofov.