Kazalo
18 odnosi: Afina geometrija, Dvorazmerje, Enakostranični petkotnik, Eulerjeva premica, Fazni kot (astronomija), Izrojenost (matematika), Komplanarnost, Lagrangeeva točka, Lorentzeva sila, Preprosti mnogokotnik, Projektivna geometrija, Ravnina, Seznam matematičnih vsebin, Sokrožne točke, Trikotnik, Vektor (matematika), Višina trikotnika, Vzporednost.
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Poglej Kolinearnost in Afina geometrija
Dvorazmerje
harmonična konjugirana vrednost ''C'' glede na ''A'' in ''B'', tako da je dvorazmerje ''(A, B; C, D)'' enako -1. harmonično četverko točk Dvórazmérje (tudi anharmonično razmerje) je v matematiki število, ki opisuje medsebojno lego štirih kolinearnih točk, še posebej točk na projektivni premici.
Poglej Kolinearnost in Dvorazmerje
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Kolinearnost in Enakostranični petkotnik
Eulerjeva premica
krožnice devetih točk (rdeče) Eulerjeva prémica je v geometriji premica v poljubnem neenakostraničnem trikotniku, ki poteka skozi več njegovih pomembnih točk.
Poglej Kolinearnost in Eulerjeva premica
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Poglej Kolinearnost in Fazni kot (astronomija)
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Kolinearnost in Izrojenost (matematika)
Komplanarnost
Trije vektorji so komplanárni, kadar in samo kadar ležijo v isti ravnini.
Poglej Kolinearnost in Komplanarnost
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Kolinearnost in Lagrangeeva točka
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Poglej Kolinearnost in Lorentzeva sila
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Kolinearnost in Preprosti mnogokotnik
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Kolinearnost in Projektivna geometrija
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Kolinearnost in Ravnina
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kolinearnost in Seznam matematičnih vsebin
Sokrožne točke
Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.
Poglej Kolinearnost in Sokrožne točke
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Kolinearnost in Trikotnik
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Kolinearnost in Vektor (matematika)
Višina trikotnika
Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.
Poglej Kolinearnost in Višina trikotnika
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Kolinearnost in Vzporednost
Prav tako znan kot Nekolinearnost.