Kazalo
30 odnosi: Analogija, Daniel Kahneman, Družboslovna informatika, Edmund Husserl, Evolucijska psihologija, Halo učinek, Interakcija med človekom in računalnikom, Kognitivna ergonomija, Kognitivna obremenitev, Kontrolna teorija, Metakognicija, Negotovost, Otrok kot potrošnik, Psihologija, Psihopatologija na delovnem mestu, Robert Bernasconi, Robert Sternberg, Sestava multi-nacionalnih moštev, Seznam akademskih disciplin, Seznam psiholoških vsebin, Shizofrenija, SIDE model, Socialna psihologija, Spomin, Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije), Teorija postavljanja ciljev, Trajnostna potrošnja, Večopravilnost, Vedenjska ekonomija, Vlasta Zabukovec.
Analogija
Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).
Poglej Kognitivna psihologija in Analogija
Daniel Kahneman
Daniel Kahneman (דניאל כהנמן), izraelsko-ameriški psiholog, * 5. marec 1934, Tel Aviv, Izrael.
Poglej Kognitivna psihologija in Daniel Kahneman
Družboslovna informatika
Družboslovna informatika je interdisciplinarna znanstvena veda o načrtovanju, uporabi in posledicah informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT) v sodobnih družbah.
Poglej Kognitivna psihologija in Družboslovna informatika
Edmund Husserl
Edmund Husserl (s polnim imenom Edmund Gustav Albrecht Husserl), nemški filozof, * 8. april 1859, Prostějov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 27. april 1938, Freiburg, Nemčija.
Poglej Kognitivna psihologija in Edmund Husserl
Evolucijska psihologija
Evolucijska pihologija (EP) je pristop v družboslovni znanosti in naravoslovni znanosti, ki preučuje psihološke lastnosti, kot spomin, percepcija in jezik iz stališča moderne evolucijske perspektive.
Poglej Kognitivna psihologija in Evolucijska psihologija
Halo učinek
Halo efekt ali halo učinek, je napaka ocenjevanja.
Poglej Kognitivna psihologija in Halo učinek
Interakcija med človekom in računalnikom
ergonomsko oblikovana brezžična laserska računalniška miška Interakcija med človekom in računalnikom je veda o načrtovanju in oblikovanju interakcije med ljudmi (uporabniki) in računalniki.
Poglej Kognitivna psihologija in Interakcija med človekom in računalnikom
Kognitivna ergonomija
Ergonomija: veda, ki se ukvarja z načrtovanjem interakcije med uporabnikom in opremo ter prilagoditvijo delovnih mest uporabniku. Kognitivna ergonomija se po definiciji s strani Mednarodne Ergonomične Zveze ukvarja z vplivom mentalnih procesov, kot so zaznavanje, spomin, vzročnost in motorični odzivi, na interakcije med ljudmi in drugimi elementi sistema.
Poglej Kognitivna psihologija in Kognitivna ergonomija
Kognitivna obremenitev
Izraz kognitivna obremenitev se uporablja v kognitivni psihologiji in ponazarja obremenitev povezano z izvršilno kontrolo delovnega spomina.
Poglej Kognitivna psihologija in Kognitivna obremenitev
Kontrolna teorija
Kontrolna teorija je teorija, ki opisuje model ciljno usmerjenega vedenja.
Poglej Kognitivna psihologija in Kontrolna teorija
Metakognicija
Metakognicija (ospoznavnost, ospoznavanje) predstavlja kontrolne strukture višjega reda, ki omogočajo posamezniku razumevanje in regulacijo lastne miselne aktivnosti.
Poglej Kognitivna psihologija in Metakognicija
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Kognitivna psihologija in Negotovost
Otrok kot potrošnik
Otrok kot potrošnik je raziskovalno področje potrošništva in oglaševanja, ki je v zadnjih desetletjih postalo zelo pomembno zaradi vse večje vpletenosti otrok v potrošniško kulturo in kulturo oglaševanja.
Poglej Kognitivna psihologija in Otrok kot potrošnik
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Kognitivna psihologija in Psihologija
Psihopatologija na delovnem mestu
Psihopatologija na delovnem mestu Psihopatologija je veda, ki se ukvarja z motnjami duševnega delovanja American Psychiatric Association.
Poglej Kognitivna psihologija in Psihopatologija na delovnem mestu
Robert Bernasconi
Robert Lambert Bernasconi, ameriški filozof, univerzitetni profesor in pisatelj angleškega rodu, *5. avgust 1950, Newcastle upon Tyne, Združeno Kraljestvo.
Poglej Kognitivna psihologija in Robert Bernasconi
Robert Sternberg
Robert Jeffrey Sternberg, ameriški psiholog, * 8. december 1949, Newark, New Jersey, ZDA.
Poglej Kognitivna psihologija in Robert Sternberg
Sestava multi-nacionalnih moštev
Multi-nacionalna moštva so globalna moštva, ki so opredeljena z različnimi nacionalnostmi, kulturami in jezikovno raznolikostjo, pojavljajo pa se vseh oblik in velikosti ter tako postajajo bistvena komponenta globalizacije.
Poglej Kognitivna psihologija in Sestava multi-nacionalnih moštev
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Kognitivna psihologija in Seznam akademskih disciplin
Seznam psiholoških vsebin
To je seznam vsebin, povezanih s psihologijo, psihiatrijo in sorodnimi temami.
Poglej Kognitivna psihologija in Seznam psiholoških vsebin
Shizofrenija
Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.
Poglej Kognitivna psihologija in Shizofrenija
SIDE model
Model SIDE (kratica za angleško Social Identity model of Deindividuation Effects) je teorija, ki se je razvila v socialni psihologiji in komunikacijskih študijah in pojasnjuje učinke anonimnosti in razpoznavnosti na vedenje skupine.
Poglej Kognitivna psihologija in SIDE model
Socialna psihologija
Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.
Poglej Kognitivna psihologija in Socialna psihologija
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Kognitivna psihologija in Spomin
Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)
Teorija akcije sodi med teorije motivacije v psihologiji dela in organizacije in izhaja iz nemško govorečega področja.
Poglej Kognitivna psihologija in Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)
Teorija postavljanja ciljev
Teorija postavljanja ciljev je motivacijska teorija in izhaja iz dveh tradicij; prva je akademska in izhaja iz del Ryana, G. Millerja, Galanterja in Pribama, Kurta Lewina do Wurzburgške šole in njihovih konceptov namer, nalog, mentalnih setov, nivoja aspiracije.
Poglej Kognitivna psihologija in Teorija postavljanja ciljev
Trajnostna potrošnja
Človek za življenje potrebuje stabilno klimo, zaščito pred škodljivim UV-sevanjem, čisto vodo in zrak ter obnovljive vire mineralov in organskih materialov, kot je na primer les in zemeljska prst.
Poglej Kognitivna psihologija in Trajnostna potrošnja
Večopravilnost
Večopravilnost je vedenje, pri katerem posameznik istočasno opravlja več nalog, bodisi zaporedno, prepleteno ali hkrati v realnem, virtualnem ali v obeh svetovih hkrati.
Poglej Kognitivna psihologija in Večopravilnost
Vedenjska ekonomija
Vedenjska ekonomija je hitro rastoče področje ekonomije.
Poglej Kognitivna psihologija in Vedenjska ekonomija
Vlasta Zabukovec
Vlasta Zabukovec, slovenska psihologinja.
Poglej Kognitivna psihologija in Vlasta Zabukovec