Kazalo
35 odnosi: Župnija Hotiza, Blatenski Kostel, Borna, Branimir (hrvaški knez), Brižinski spomeniki, Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij, Gundakar, Hotiza, Karantanija, Mutimir Vlastimirović, Narodni dom, Maribor, Nomokanon Svetega Save, Papež Hadrijan II., Papež Janez VIII., Papež Nikolaj I., Porga, Pravoslavje v Sloveniji, Pribina, Ptuj, Rastislav Moravski, Ratbod, Ratimir (panonski knez), Regnum Carantanum, Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šiška, Slovani v Spodnji Panoniji, Slovenski svetec in učitelj, Spodnja Panonija (država), Spodnja Panonija (frankovska dežela), Sveta Ciril in Metod, Sveti Naum, Trst, Velikomoravska, Zakon sudni ljudem, Zala, Zgodovina Slovenije.
Župnija Hotiza
Župnija Hotiza je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Lendava škofije Murska Sobota.
Poglej Kocelj in Župnija Hotiza
Blatenski Kostel
Blatenski Kostel (tudi Blatograd; madž. Keszthely, hrvaško Monoštor) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Keszthely–Hévízi, županijo Zala.
Poglej Kocelj in Blatenski Kostel
Borna
Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.
Poglej Kocelj in Borna
Branimir (hrvaški knez)
Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.
Poglej Kocelj in Branimir (hrvaški knez)
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Kocelj in Brižinski spomeniki
Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij
Župnijska cerkev sv.
Poglej Kocelj in Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij
Gundakar
Gundakar, frankovski plemič, * ?, † 869.
Poglej Kocelj in Gundakar
Hotiza
Hotiza (madžarsko Murarév) je vas v Občini Lendava, na pomurski ravnici ob slovensko-hrvaški meji.
Poglej Kocelj in Hotiza
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Kocelj in Karantanija
Mutimir Vlastimirović
Mutimir Vlastimirović (srbsko Мутимир, Mutimir, grško, Muntimiros) je bil srbski knez, ki je vladal približno od leta 850 do 891, * ni znano, † 891.
Poglej Kocelj in Mutimir Vlastimirović
Narodni dom, Maribor
Narodni dom v Mariboru je monumentalna neorenesančna palača zgrajena leta 1898 po načrtih češkega arhitekta Jana Vejrycha. Umeščena je v središče mesta med Ulico kneza Koclja in Ulico slovenske osamosvojitve, vzhodno od Glavnega trga ter severno od Lenta.
Poglej Kocelj in Narodni dom, Maribor
Nomokanon Svetega Save
Zakonopravilo svetega Save, Iloviški prepis iz leta 1262 Nomokanon Svetega Save (iz grškega nomos – civilni zakon in kanon – cerkveni zakon), srbsko Zakonopravilo, Krmčija ali Nomokanon, je zbornik bizantinskih cerkvenih in civilnih predpisov, ki jih je za srbske razmere priredil sveti Sava na začetku 13.
Poglej Kocelj in Nomokanon Svetega Save
Papež Hadrijan II.
Hadrijan II., papež Rimskokatoliške cerkve; * 792 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. december 872 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Kocelj in Papež Hadrijan II.
Papež Janez VIII.
Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Kocelj in Papež Janez VIII.
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Kocelj in Papež Nikolaj I.
Porga
Porga (Ποργά) ali Porin (Πορίνου) je izmišljeni hrvaški knez (najverjetneje na osnovi realnega kneza Branimirja) iz druge polovice 7.
Poglej Kocelj in Porga
Pravoslavje v Sloveniji
Pravoslavna cerkev je druga največja krščanska verska skupnost v Sloveniji (za Rimskokatoliško cerkvijo) in tretja največja verska skupnost nasploh (takoj za muslimansko).
Poglej Kocelj in Pravoslavje v Sloveniji
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Kocelj in Pribina
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Kocelj in Ptuj
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Kocelj in Rastislav Moravski
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Kocelj in Ratbod
Ratimir (panonski knez)
Ratimir (popačeno tudi kot Ratimar) je bil v letih 829-838 slovanski knez v posavskem delu Spodnje Panonije.
Poglej Kocelj in Ratimir (panonski knez)
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Kocelj in Regnum Carantanum
Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šiška
Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šiška vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale, umrle ali so z njo povezane.
Poglej Kocelj in Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Šiška
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Kocelj in Slovani v Spodnji Panoniji
Slovenski svetec in učitelj
Slovenski svetec in učitelj je roman Josipa Jurčiča.
Poglej Kocelj in Slovenski svetec in učitelj
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Kocelj in Spodnja Panonija (država)
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Poglej Kocelj in Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Kocelj in Sveta Ciril in Metod
Sveti Naum
Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.
Poglej Kocelj in Sveti Naum
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Kocelj in Trst
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Kocelj in Velikomoravska
Zakon sudni ljudem
Zakon sudni ljudem (slovensko Zakon za sojenje ljudem ali Sodno pravo za ljudstvo) je najstarejše ohranjeno slovansko pravno besedilo.
Poglej Kocelj in Zakon sudni ljudem
Zala
Reka Zala Zala je 139 km dolga zahodnomadžarska reka.
Poglej Kocelj in Zala
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Kocelj in Zgodovina Slovenije
Prav tako znan kot Kocelj/Iz :de.