Kazalo
75 odnosi: Akanje, Anton Bartel, Anton Breznik (1737–1793), Arabščina, Ľudovít Štúr, Čehizem, Beloruščina, Beseda, Blaže Koneski, Bukovništvo, Catechismus (1550), Cerkvenoslovanščina, Deklaracija o skupnem jeziku, Dvanajst ujcev, Emerih Bratuša, Folkloristika, Grščina, Grofija Holandija, Helena Dobrovoljc, Hermina Jug Kranjec, Homoseksualnost, Idiom, Italijanščina, Jakob Rigler, Janez Trstenjak, Jernej Basar, Jezikovna zvrst, Jezikovni purizem, Jožef Žemlja, Jurij Dalmatin, Knjižnopogovorni jezik, Ladislav Hrovat, Metateza, Moldavščina, N'Ko pisava, Napake slovenskega pisanja, Narečna književnost, Nemščina, Panslavizem, Poljska književnost, Polvikanje, Praški lingvistični krožek, Prekmurci, Rajko Nahtigal, Razvezani jezik, Realizem v književnosti, Rimsko cesarstvo, Rusinščina, Ruska književnost, Ruski pravopis, ... Razširi indeks (25 več) »
Akanje
Ákanje je posebnost nekega jezika, da govoreči izgovarjajo glas 'a' namesto 'o'.
Poglej Knjižni jezik in Akanje
Anton Bartel
Anton Bartel, slovenski kulturni delavec, šolski svetnik, jezikoslovec, leksikograf in pripovednik, * 27. november 1853, Mirna Peč na Dolenjskem, Slovenija (tedaj Kranjska, Avstrijsko cesarstvo) † 1. september 1938, Ljubljana (tedaj Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Knjižni jezik in Anton Bartel
Anton Breznik (1737–1793)
Anton Breznik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisec gospodarskih pratik, * 14. junij 1737, Komenda, † 27. marec 1793, Žalec.
Poglej Knjižni jezik in Anton Breznik (1737–1793)
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Knjižni jezik in Arabščina
Ľudovít Štúr
Ľudovít Štúr (štúr), slovaški filolog, narodni buditelj, novinar, pedagog, pesnik, pisatelj, politik, publicist in zgodovinar, * 29. oktober 1815, Uhrovec, okraj Bánovec nad Bebravou, † 12. januar 1856, Modra, okraj Pezinok, Slovaška.
Poglej Knjižni jezik in Ľudovít Štúr
Čehizem
Čehízem je češka prvina v drugem jeziku.
Poglej Knjižni jezik in Čehizem
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Knjižni jezik in Beloruščina
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Knjižni jezik in Beseda
Blaže Koneski
Blaže Koneski (makedonsko Блаже Конески), makedonski profesor, jezikoslovec, pesnik, pisatelj, esejist, lingvist in eden od utemeljiteljev makedonskega knjižnega jezika, * 19. december 1921, Nebregovo pri Prilepu, † 7. december, 1993, Skopje.
Poglej Knjižni jezik in Blaže Koneski
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Knjižni jezik in Bukovništvo
Catechismus (1550)
gotici Katekizem, ki ga je Primož Trubar izdal pod psevdonimom "ilirski domoljub" (Philopatridus Illyricus), je prva slovenska tiskana knjiga.
Poglej Knjižni jezik in Catechismus (1550)
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Knjižni jezik in Cerkvenoslovanščina
Deklaracija o skupnem jeziku
Škatlica cigaret iz BiH, na kateri je identično opozorilo ponovljeno dvakrat v latinici in tretjič v cirilici Deklaracija o skupnem jeziku (Deklaracija o zajedničkom jeziku / Декларација о заједничком језику) je izjava skupine intelektualcev in nevladnih organizacij iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije iz leta 2017.
Poglej Knjižni jezik in Deklaracija o skupnem jeziku
Dvanajst ujcev
Dvanajst ujcev je rezijanska ljudska pravljica, ki jo je 16.
Poglej Knjižni jezik in Dvanajst ujcev
Emerih Bratuša
Emerih Bratuša, slovenski rimokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 15. julij 1817, Varaždin, † 24. februar 1849, Ljutomer.
Poglej Knjižni jezik in Emerih Bratuša
Folkloristika
Folkloristika je interdisciplinarna veda o folklori (ljudskem duhovnem in materialnem izročilu), povezana z etnologijo in s filologijo.
Poglej Knjižni jezik in Folkloristika
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Knjižni jezik in Grščina
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Knjižni jezik in Grofija Holandija
Helena Dobrovoljc
Helena Dobrovoljc, slovenska jezikoslovka in slovenistika, * 1. oktober 1971, Kranj.
Poglej Knjižni jezik in Helena Dobrovoljc
Hermina Jug Kranjec
Hermina Jug-Kranjec, slovenska literarna zgodovinarka, jezikoslovka, bibliotekarka in bibliografinja, univerzitetna profesorica za slovenski knjižni jezik in stilistiko, * 14. december 1938, Ljubljana, † 1. marec 2007, Ljubljana.
Poglej Knjižni jezik in Hermina Jug Kranjec
Homoseksualnost
Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.
Poglej Knjižni jezik in Homoseksualnost
Idiom
Idióm je v jezikoslovju stalna besedna zveza ali fraza, značilna za določen jezik ali narečje.
Poglej Knjižni jezik in Idiom
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Knjižni jezik in Italijanščina
Jakob Rigler
Jakob Rigler, slovenski jezikoslovec, profesor in urednik, * 2. december 1929, Nove Ložine na Kočevskem, † 8. julij 1985, Ljubljana.
Poglej Knjižni jezik in Jakob Rigler
Janez Trstenjak
Janez Trstenjak, slovenski rodoljub, * 30. maj 1823, Cogetinci, † 16. junij 1856, Grabonoški Vrh.
Poglej Knjižni jezik in Janez Trstenjak
Jernej Basar
Jernej Basar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pridigar in pisatelj, * 20. avgust 1683, Škofja Loka, † 10. marec 1738, Ljubljana.
Poglej Knjižni jezik in Jernej Basar
Jezikovna zvrst
Jezikovna zvrst je skupina jezikovnih sredstev, posebej primernih za v določenih okoliščinah (upoštevajoč naslovnikovo družbeno in pokrajinsko pripadnost, starost itd.).
Poglej Knjižni jezik in Jezikovna zvrst
Jezikovni purizem
Jezikovni purizem je razmerje do jezika, ki določene prvine označuje kot čiste, druge pa kot nečiste.
Poglej Knjižni jezik in Jezikovni purizem
Jožef Žemlja
Jožef Žemlja, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, pesnik in prevajalec, * 10. februar 1805, Selo pri Žirovnici, † 15. september 1843, Ovsiše.
Poglej Knjižni jezik in Jožef Žemlja
Jurij Dalmatin
Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.
Poglej Knjižni jezik in Jurij Dalmatin
Knjižnopogovorni jezik
Knjižnopogovorni (ali splošnopogovorni) jezik je funkcijski jezikovni slog, ki se uporablja predvsem v govoru.
Poglej Knjižni jezik in Knjižnopogovorni jezik
Ladislav Hrovat
Ladislav Hrovat s pravim imenom Jožef Hrovat, slovenski redovnik, jezikoslovec in prevajalec, * 10. marec 1825, Zgornji Tuhinj, † 14. april 1902, Novo mesto.
Poglej Knjižni jezik in Ladislav Hrovat
Metateza
Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet.
Poglej Knjižni jezik in Metateza
Moldavščina
Moldavščina (Limba moldovenească) je uradni jezik v Moldaviji.
Poglej Knjižni jezik in Moldavščina
N'Ko pisava
N'Ko (N'Ko: ߒߞߏ) je pisava, ki jo je leta 1949 zasnoval Solomana Kante kot sodoben pisni sistem za jezike Mandé v Zahodni Afriki.
Poglej Knjižni jezik in N'Ko pisava
Napake slovenskega pisanja
Napake slovenskega pisanja je prvo slovensko jezikoslovno-slovnično kritično delo knjižnega jezika, ki ga je napisal Fran Levstik leta 1858, ko je bil star 28 let.
Poglej Knjižni jezik in Napake slovenskega pisanja
Narečna književnost
Narečna književnost je avtorsko leposlovje v narečju kakega od knjižnih jezikov.
Poglej Knjižni jezik in Narečna književnost
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Knjižni jezik in Nemščina
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Knjižni jezik in Panslavizem
Poljska književnost
Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.
Poglej Knjižni jezik in Poljska književnost
Polvikanje
Polvikanje, polovično vikanje ali pogovorno vikanje je vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini.
Poglej Knjižni jezik in Polvikanje
Praški lingvistični krožek
Praški lingvistični krožek ali Praško šolo je leta 1926 v Pragi ustanovil Vilém Mathesius.
Poglej Knjižni jezik in Praški lingvistični krožek
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Knjižni jezik in Prekmurci
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Poglej Knjižni jezik in Rajko Nahtigal
Razvezani jezik
Razvezani jezik, Prosti slovar žive slovenščine je prosto dostopni spletni slovar slovenskega jezika, kjer lahko govorci prosto prispevajo nove besede ali nove pomene že obstoječih.
Poglej Knjižni jezik in Razvezani jezik
Realizem v književnosti
Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.
Poglej Knjižni jezik in Realizem v književnosti
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Knjižni jezik in Rimsko cesarstvo
Rusinščina
Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.
Poglej Knjižni jezik in Rusinščina
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Knjižni jezik in Ruska književnost
Ruski pravopis
Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).
Poglej Knjižni jezik in Ruski pravopis
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Knjižni jezik in Samoglasnik
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Knjižni jezik in Seznam jezikoslovnih vsebin
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Knjižni jezik in Sicilija (dežela)
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Knjižni jezik in Sirščina
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Knjižni jezik in Slavistično društvo Slovenije
Sleng
Sleng je neformalna govorica, ki ni prepoznana kot standardna za jezik ali narečje govorca, a je razširjena v določenih okoljih ali/in kot izraz socialne pripadnosti.
Poglej Knjižni jezik in Sleng
Slovanska osamosvojena narečja
Slovanska osamosvojena narečja ali slovanski mikrojeziki so slovanska narečja, ki so se ločila od slovanskih samostojnih jezikov.
Poglej Knjižni jezik in Slovanska osamosvojena narečja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Knjižni jezik in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Knjižni jezik in Slovenščina
Slovenski etimološki slovar
Slovenski etimološki slovar (kratica SES) je etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika avtorja Marka Snoja.
Poglej Knjižni jezik in Slovenski etimološki slovar
Slovenski literarni muzeji
Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.
Poglej Knjižni jezik in Slovenski literarni muzeji
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Knjižni jezik in Slovnica
Socialna zvrst jezika
Socialne zvrsti jezika so pojavne jezikovne različice na podlagi upoštevanja družbene in družabne vloge, ki jo določena različica ima.
Poglej Knjižni jezik in Socialna zvrst jezika
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Knjižni jezik in Stara cerkvena slovanščina
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Knjižni jezik in Starovzhodnoslovanščina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Knjižni jezik in Ukrajinščina
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Knjižni jezik in Uzbekistan
V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta
V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta je družbeni roman oz.
Poglej Knjižni jezik in V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta
Vanda Babič
Vanda Babič, slovenska jezikoslovka, slavistka in profesorica * 4. avgust 1963, Postojna.
Poglej Knjižni jezik in Vanda Babič
Vesela jesen 1998
31.
Poglej Knjižni jezik in Vesela jesen 1998
Zborni jezik
Zbórni jêzik je stroga, širša različica knjižnega (standardnega) jezika.
Poglej Knjižni jezik in Zborni jezik
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Knjižni jezik in Zgodovina Slovenije
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Poglej Knjižni jezik in Zlog
Zvenečnost
Zvenečnost je lastnost glasu, dosežena s tresenjem glasilk.
Poglej Knjižni jezik in Zvenečnost
Zvočnik (jezikoslovje)
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.
Poglej Knjižni jezik in Zvočnik (jezikoslovje)
Prav tako znan kot Literarni jezik, Standardni jezik.