Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Knjižni jezik

Index Knjižni jezik

Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.

Kazalo

  1. 75 odnosi: Akanje, Anton Bartel, Anton Breznik (1737–1793), Arabščina, Ľudovít Štúr, Čehizem, Beloruščina, Beseda, Blaže Koneski, Bukovništvo, Catechismus (1550), Cerkvenoslovanščina, Deklaracija o skupnem jeziku, Dvanajst ujcev, Emerih Bratuša, Folkloristika, Grščina, Grofija Holandija, Helena Dobrovoljc, Hermina Jug Kranjec, Homoseksualnost, Idiom, Italijanščina, Jakob Rigler, Janez Trstenjak, Jernej Basar, Jezikovna zvrst, Jezikovni purizem, Jožef Žemlja, Jurij Dalmatin, Knjižnopogovorni jezik, Ladislav Hrovat, Metateza, Moldavščina, N'Ko pisava, Napake slovenskega pisanja, Narečna književnost, Nemščina, Panslavizem, Poljska književnost, Polvikanje, Praški lingvistični krožek, Prekmurci, Rajko Nahtigal, Razvezani jezik, Realizem v književnosti, Rimsko cesarstvo, Rusinščina, Ruska književnost, Ruski pravopis, ... Razširi indeks (25 več) »

Akanje

Ákanje je posebnost nekega jezika, da govoreči izgovarjajo glas 'a' namesto 'o'.

Poglej Knjižni jezik in Akanje

Anton Bartel

Anton Bartel, slovenski kulturni delavec, šolski svetnik, jezikoslovec, leksikograf in pripovednik, * 27. november 1853, Mirna Peč na Dolenjskem, Slovenija (tedaj Kranjska, Avstrijsko cesarstvo) † 1. september 1938, Ljubljana (tedaj Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija).

Poglej Knjižni jezik in Anton Bartel

Anton Breznik (1737–1793)

Anton Breznik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisec gospodarskih pratik, * 14. junij 1737, Komenda, † 27. marec 1793, Žalec.

Poglej Knjižni jezik in Anton Breznik (1737–1793)

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Knjižni jezik in Arabščina

Ľudovít Štúr

Ľudovít Štúr (štúr), slovaški filolog, narodni buditelj, novinar, pedagog, pesnik, pisatelj, politik, publicist in zgodovinar, * 29. oktober 1815, Uhrovec, okraj Bánovec nad Bebravou, † 12. januar 1856, Modra, okraj Pezinok, Slovaška.

Poglej Knjižni jezik in Ľudovít Štúr

Čehizem

Čehízem je češka prvina v drugem jeziku.

Poglej Knjižni jezik in Čehizem

Beloruščina

Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.

Poglej Knjižni jezik in Beloruščina

Beseda

Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Poglej Knjižni jezik in Beseda

Blaže Koneski

Blaže Koneski (makedonsko Блаже Конески), makedonski profesor, jezikoslovec, pesnik, pisatelj, esejist, lingvist in eden od utemeljiteljev makedonskega knjižnega jezika, * 19. december 1921, Nebregovo pri Prilepu, † 7. december, 1993, Skopje.

Poglej Knjižni jezik in Blaže Koneski

Bukovništvo

Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.

Poglej Knjižni jezik in Bukovništvo

Catechismus (1550)

gotici Katekizem, ki ga je Primož Trubar izdal pod psevdonimom "ilirski domoljub" (Philopatridus Illyricus), je prva slovenska tiskana knjiga.

Poglej Knjižni jezik in Catechismus (1550)

Cerkvenoslovanščina

Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.

Poglej Knjižni jezik in Cerkvenoslovanščina

Deklaracija o skupnem jeziku

Škatlica cigaret iz BiH, na kateri je identično opozorilo ponovljeno dvakrat v latinici in tretjič v cirilici Deklaracija o skupnem jeziku (Deklaracija o zajedničkom jeziku / Декларација о заједничком језику) je izjava skupine intelektualcev in nevladnih organizacij iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije iz leta 2017.

Poglej Knjižni jezik in Deklaracija o skupnem jeziku

Dvanajst ujcev

Dvanajst ujcev je rezijanska ljudska pravljica, ki jo je 16.

Poglej Knjižni jezik in Dvanajst ujcev

Emerih Bratuša

Emerih Bratuša, slovenski rimokatoliški duhovnik in narodni buditelj, * 15. julij 1817, Varaždin, † 24. februar 1849, Ljutomer.

Poglej Knjižni jezik in Emerih Bratuša

Folkloristika

Folkloristika je interdisciplinarna veda o folklori (ljudskem duhovnem in materialnem izročilu), povezana z etnologijo in s filologijo.

Poglej Knjižni jezik in Folkloristika

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Knjižni jezik in Grščina

Grofija Holandija

Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.

Poglej Knjižni jezik in Grofija Holandija

Helena Dobrovoljc

Helena Dobrovoljc, slovenska jezikoslovka in slovenistika, * 1. oktober 1971, Kranj.

Poglej Knjižni jezik in Helena Dobrovoljc

Hermina Jug Kranjec

Hermina Jug-Kranjec, slovenska literarna zgodovinarka, jezikoslovka, bibliotekarka in bibliografinja, univerzitetna profesorica za slovenski knjižni jezik in stilistiko, * 14. december 1938, Ljubljana, † 1. marec 2007, Ljubljana.

Poglej Knjižni jezik in Hermina Jug Kranjec

Homoseksualnost

Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.

Poglej Knjižni jezik in Homoseksualnost

Idiom

Idióm je v jezikoslovju stalna besedna zveza ali fraza, značilna za določen jezik ali narečje.

Poglej Knjižni jezik in Idiom

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Poglej Knjižni jezik in Italijanščina

Jakob Rigler

Jakob Rigler, slovenski jezikoslovec, profesor in urednik, * 2. december 1929, Nove Ložine na Kočevskem, † 8. julij 1985, Ljubljana.

Poglej Knjižni jezik in Jakob Rigler

Janez Trstenjak

Janez Trstenjak, slovenski rodoljub, * 30. maj 1823, Cogetinci, † 16. junij 1856, Grabonoški Vrh.

Poglej Knjižni jezik in Janez Trstenjak

Jernej Basar

Jernej Basar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pridigar in pisatelj, * 20. avgust 1683, Škofja Loka, † 10. marec 1738, Ljubljana.

Poglej Knjižni jezik in Jernej Basar

Jezikovna zvrst

Jezikovna zvrst je skupina jezikovnih sredstev, posebej primernih za v določenih okoliščinah (upoštevajoč naslovnikovo družbeno in pokrajinsko pripadnost, starost itd.).

Poglej Knjižni jezik in Jezikovna zvrst

Jezikovni purizem

Jezikovni purizem je razmerje do jezika, ki določene prvine označuje kot čiste, druge pa kot nečiste.

Poglej Knjižni jezik in Jezikovni purizem

Jožef Žemlja

Jožef Žemlja, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, pesnik in prevajalec, * 10. februar 1805, Selo pri Žirovnici, † 15. september 1843, Ovsiše.

Poglej Knjižni jezik in Jožef Žemlja

Jurij Dalmatin

Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.

Poglej Knjižni jezik in Jurij Dalmatin

Knjižnopogovorni jezik

Knjižnopogovorni (ali splošnopogovorni) jezik je funkcijski jezikovni slog, ki se uporablja predvsem v govoru.

Poglej Knjižni jezik in Knjižnopogovorni jezik

Ladislav Hrovat

Ladislav Hrovat s pravim imenom Jožef Hrovat, slovenski redovnik, jezikoslovec in prevajalec, * 10. marec 1825, Zgornji Tuhinj, † 14. april 1902, Novo mesto.

Poglej Knjižni jezik in Ladislav Hrovat

Metateza

Beseda metateza (lat. metathesis) pomeni zamenjava zaporedja glasov, zato jo v slovenščini prevajamo z izrazom premet.

Poglej Knjižni jezik in Metateza

Moldavščina

Moldavščina (Limba moldovenească) je uradni jezik v Moldaviji.

Poglej Knjižni jezik in Moldavščina

N'Ko pisava

N'Ko (N'Ko: ߒߞߏ) je pisava, ki jo je leta 1949 zasnoval Solomana Kante kot sodoben pisni sistem za jezike Mandé v Zahodni Afriki.

Poglej Knjižni jezik in N'Ko pisava

Napake slovenskega pisanja

‎Napake slovenskega pisanja je prvo slovensko jezikoslovno-slovnično kritično delo knjižnega jezika, ki ga je napisal Fran Levstik leta 1858, ko je bil star 28 let.

Poglej Knjižni jezik in Napake slovenskega pisanja

Narečna književnost

Narečna književnost je avtorsko leposlovje v narečju kakega od knjižnih jezikov.

Poglej Knjižni jezik in Narečna književnost

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Knjižni jezik in Nemščina

Panslavizem

evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.

Poglej Knjižni jezik in Panslavizem

Poljska književnost

Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.

Poglej Knjižni jezik in Poljska književnost

Polvikanje

Polvikanje, polovično vikanje ali pogovorno vikanje je vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini.

Poglej Knjižni jezik in Polvikanje

Praški lingvistični krožek

Praški lingvistični krožek ali Praško šolo je leta 1926 v Pragi ustanovil Vilém Mathesius.

Poglej Knjižni jezik in Praški lingvistični krožek

Prekmurci

Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.

Poglej Knjižni jezik in Prekmurci

Rajko Nahtigal

Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.

Poglej Knjižni jezik in Rajko Nahtigal

Razvezani jezik

Razvezani jezik, Prosti slovar žive slovenščine je prosto dostopni spletni slovar slovenskega jezika, kjer lahko govorci prosto prispevajo nove besede ali nove pomene že obstoječih.

Poglej Knjižni jezik in Razvezani jezik

Realizem v književnosti

Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.

Poglej Knjižni jezik in Realizem v književnosti

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Knjižni jezik in Rimsko cesarstvo

Rusinščina

Rusinščina (rusinsko русиньскый язык, rusiňskyj jazyk) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga govorijo Rusini v ukrajinski Zakarpatski oblasti, na severovzhodu Slovaške, jugovzhodu Poljske in severovzhodu Madžarske.

Poglej Knjižni jezik in Rusinščina

Ruska književnost

Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.

Poglej Knjižni jezik in Ruska književnost

Ruski pravopis

Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).

Poglej Knjižni jezik in Ruski pravopis

Samoglasnik

Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.

Poglej Knjižni jezik in Samoglasnik

Seznam jezikoslovnih vsebin

Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.

Poglej Knjižni jezik in Seznam jezikoslovnih vsebin

Sicilija (dežela)

Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Knjižni jezik in Sicilija (dežela)

Sirščina

Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.

Poglej Knjižni jezik in Sirščina

Slavistično društvo Slovenije

Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.

Poglej Knjižni jezik in Slavistično društvo Slovenije

Sleng

Sleng je neformalna govorica, ki ni prepoznana kot standardna za jezik ali narečje govorca, a je razširjena v določenih okoljih ali/in kot izraz socialne pripadnosti.

Poglej Knjižni jezik in Sleng

Slovanska osamosvojena narečja

Slovanska osamosvojena narečja ali slovanski mikrojeziki so slovanska narečja, ki so se ločila od slovanskih samostojnih jezikov.

Poglej Knjižni jezik in Slovanska osamosvojena narečja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Poglej Knjižni jezik in Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Knjižni jezik in Slovenščina

Slovenski etimološki slovar

Slovenski etimološki slovar (kratica SES) je etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika avtorja Marka Snoja.

Poglej Knjižni jezik in Slovenski etimološki slovar

Slovenski literarni muzeji

Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.

Poglej Knjižni jezik in Slovenski literarni muzeji

Slovnica

Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.

Poglej Knjižni jezik in Slovnica

Socialna zvrst jezika

Socialne zvrsti jezika so pojavne jezikovne različice na podlagi upoštevanja družbene in družabne vloge, ki jo določena različica ima.

Poglej Knjižni jezik in Socialna zvrst jezika

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Poglej Knjižni jezik in Stara cerkvena slovanščina

Starovzhodnoslovanščina

Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.

Poglej Knjižni jezik in Starovzhodnoslovanščina

Ukrajinščina

Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.

Poglej Knjižni jezik in Ukrajinščina

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Knjižni jezik in Uzbekistan

V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta

V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta je družbeni roman oz.

Poglej Knjižni jezik in V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta

Vanda Babič

Vanda Babič, slovenska jezikoslovka, slavistka in profesorica * 4. avgust 1963, Postojna.

Poglej Knjižni jezik in Vanda Babič

Vesela jesen 1998

31.

Poglej Knjižni jezik in Vesela jesen 1998

Zborni jezik

Zbórni jêzik je stroga, širša različica knjižnega (standardnega) jezika.

Poglej Knjižni jezik in Zborni jezik

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Knjižni jezik in Zgodovina Slovenije

Zlog

Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.

Poglej Knjižni jezik in Zlog

Zvenečnost

Zvenečnost je lastnost glasu, dosežena s tresenjem glasilk.

Poglej Knjižni jezik in Zvenečnost

Zvočnik (jezikoslovje)

Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.

Poglej Knjižni jezik in Zvočnik (jezikoslovje)

Prav tako znan kot Literarni jezik, Standardni jezik.

, Samoglasnik, Seznam jezikoslovnih vsebin, Sicilija (dežela), Sirščina, Slavistično društvo Slovenije, Sleng, Slovanska osamosvojena narečja, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenščina, Slovenski etimološki slovar, Slovenski literarni muzeji, Slovnica, Socialna zvrst jezika, Stara cerkvena slovanščina, Starovzhodnoslovanščina, Ukrajinščina, Uzbekistan, V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta, Vanda Babič, Vesela jesen 1998, Zborni jezik, Zgodovina Slovenije, Zlog, Zvenečnost, Zvočnik (jezikoslovje).