Odpri v Google MapsKazalo
19 odnosi: Državni simboli Slovenije, Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Jörg Haider, Jean Bodin, Karantanija, Koroški Slovenci, Kosezi, Krnski grad, Marko Pernhart, Miljenko Licul, Peter Štih, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovenska lipa, Slovenski evrokovanci, Slovenski tolar, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Sveta brata Ciril in Metod, Ustoličevanje koroških vojvod.
Državni simboli Slovenije
Zastava Slovenije Državni simboli Slovenije so simboli, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini za predstavitev slovenskega naroda in njegovih ljudi.
Poglej Knežji kamen in Državni simboli Slovenije
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Knežji kamen in Gospa Sveta
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Knežji kamen in Gosposvetsko polje
Jörg Haider
Jörg Haider, avstrijski politik, * 26. januar 1950, Bad Goisern, Gornja Avstrija, Avstrija, † 11. oktober 2008, Kotmara vas pri Celovcu, Avstrija.
Poglej Knežji kamen in Jörg Haider
Jean Bodin
Jean Bodin, francoski pravnik, zgodovinar, ekonomist, filozof, državnik, * 1530, Angers, Francija, † 1596, Laon, Francija.
Poglej Knežji kamen in Jean Bodin
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Knežji kamen in Karantanija
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Knežji kamen in Koroški Slovenci
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Knežji kamen in Kosezi
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Knežji kamen in Krnski grad
Marko Pernhart
Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.
Poglej Knežji kamen in Marko Pernhart
Miljenko Licul
Miljenko Licul, slovenski grafični oblikovalec hrvaškega rodu, * 6. avgust 1946, Vodnjan pri Pulju, Hrvaška, † 16. marec 2009, Ljubljana.
Poglej Knežji kamen in Miljenko Licul
Peter Štih
Peter Štih, slovenski zgodovinar, akademik * 27. november 1960, Ljubljana.
Poglej Knežji kamen in Peter Štih
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Knežji kamen in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovenska lipa
Prednja stran bankovca za eno lipo Zadnja stran bankovca za eno lipo Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane.
Poglej Knežji kamen in Slovenska lipa
Slovenski evrokovanci
Slovenski evrokovanci, tudi slovenski evrski kovanci, so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija.
Poglej Knežji kamen in Slovenski evrokovanci
Slovenski tolar
Bankovec za 1000 SIT Kovanec za 1 SIT Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.
Poglej Knežji kamen in Slovenski tolar
Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.
Poglej Knežji kamen in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
Sveta brata Ciril in Metod
Sveta brata Ciril in Metod je radijska igra Jožeta Vombergarja iz leta 1937.
Poglej Knežji kamen in Sveta brata Ciril in Metod
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.