Kazalo
45 odnosi: Alba Iulia, Albrecht von Wallenstein, Albreht II. Nemški, Ana Jagelo, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Árpádovci, Štefan Báthory, Štefan Bočkaj, Žitvanski mir, Bitka pri mestu Vaslui, Bitka pri Mohaču (1687), Budimpešta, Cluj-Napoca, Drugo obleganje Dunaja, Emerik Thököly, Gabriel Bethlen, Habsburška monarhija, Hallstatt, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Jurij I. Rakoczi, Kneževina Gornja Ogrska, Kneževina Moldavija, Košice, Konstantinopelski sporazum (1533), Kozaški hetmanat, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Ladislav Posmrtni, Livonska vojna, Madžarska, Maksimilijan II. Habsburški, Matija Korvin, Obleganje Pskova, Obleganje Sigeta, Odrinski sporazum (1568), Ogrska, Osmanska Ogrska, Potop (zgodovina), Seklerska dežela, Sigismund III. Poljski, Sigismund Luksemburški, Transilvanija, Velika turška vojna, Vzhodno Ogrsko kraljestvo, Združene države Velike Avstrije, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev.
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Kneževina Transilvanija in Alba Iulia
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Kneževina Transilvanija in Albrecht von Wallenstein
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Kneževina Transilvanija in Albreht II. Nemški
Ana Jagelo
Ana Jagelo (poljsko Anna Jagiellonka, litovsko Ona Jogailaitė) je bila od leta 1575 do 1586 kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 18. oktober 1523, † 12. november 1596.
Poglej Kneževina Transilvanija in Ana Jagelo
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Kneževina Transilvanija in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Kneževina Transilvanija in Árpádovci
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Kneževina Transilvanija in Štefan Báthory
Štefan Bočkaj
Kip Štefana Bočkaja v Budimpešti Štefan Bočkaj (Bocskai ali Bocskay), knez Transilvanije in Ogrske leta 1605 in 1606, * 1.
Poglej Kneževina Transilvanija in Štefan Bočkaj
Žitvanski mir
Žitvanski mir je bil mirovni sporazum, s katerim se je 11.
Poglej Kneževina Transilvanija in Žitvanski mir
Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.
Poglej Kneževina Transilvanija in Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri Mohaču (1687)
Druga bitka pri Mohaču 12.
Poglej Kneževina Transilvanija in Bitka pri Mohaču (1687)
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Kneževina Transilvanija in Budimpešta
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.
Poglej Kneževina Transilvanija in Cluj-Napoca
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Kneževina Transilvanija in Drugo obleganje Dunaja
Emerik Thököly
Emerik Thököly Kežmarski (madžarsko Késmárki Thököly Imre, slovaško Imrich Tököli, romunsko Imre Thököly) je bil od leta 1682 do 1685 knez Gornje Ogrske in od leta 1690 knez Transilvanije, * 25. september 1657, Kežmarok, Ogrsko kraljestvo, † 13.
Poglej Kneževina Transilvanija in Emerik Thököly
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Kneževina Transilvanija in Gabriel Bethlen
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Kneževina Transilvanija in Habsburška monarhija
Hallstatt
Hallstatt je trg in turistični kraj v zgornjeavstrijski pokrajini Salzkammergut na jugozahodnem bregu jezera Hallstatter See.
Poglej Kneževina Transilvanija in Hallstatt
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Kneževina Transilvanija in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Jurij I. Rakoczi
Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.
Poglej Kneževina Transilvanija in Jurij I. Rakoczi
Kneževina Gornja Ogrska
Kneževina Gornja Ogrska (madžarsko Felső-Magyarországi Fejedelemség, turško Orta Macar, Srednja Ogrska) je bila kratkoživa vazalna država Osmanskega cesarstva, v kateri je vladal Imre Thököly.
Poglej Kneževina Transilvanija in Kneževina Gornja Ogrska
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Kneževina Transilvanija in Kneževina Moldavija
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Kneževina Transilvanija in Košice
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Kneževina Transilvanija in Konstantinopelski sporazum (1533)
Kozaški hetmanat
Zaporoški hetmanat (ukrajinsko Гетьманщина, Hetmanščina, rusko Гетманщина, Hetmanščina), Zaporoška republika ali Kozaška republika (ukrajinsko Військо Запорозьке, Zaporoška vojska) je bila ukrajinska kozaška republika, ki je nastala leta 1649 na ozemlju sedanje Ukrajine in manjšem delu zahodne Ruske federacije.
Poglej Kneževina Transilvanija in Kozaški hetmanat
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Kneževina Transilvanija in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Kneževina Transilvanija in Ladislav Posmrtni
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Kneževina Transilvanija in Livonska vojna
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Kneževina Transilvanija in Madžarska
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Kneževina Transilvanija in Maksimilijan II. Habsburški
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Kneževina Transilvanija in Matija Korvin
Obleganje Pskova
Obleganje Pskova (rusko оборона Пскова, oborona Pskova, poljsko Oblężenie Pskowa) je trajalo od avgusta 1581 do februarja 1582.
Poglej Kneževina Transilvanija in Obleganje Pskova
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Kneževina Transilvanija in Obleganje Sigeta
Odrinski sporazum (1568)
Odrinski sporazum (1568) je bil mirovni sporazum med osmanskim sultanom Selimom II. in habsburškim monarhom Maksililijanom II., sklenjen 17.
Poglej Kneževina Transilvanija in Odrinski sporazum (1568)
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Kneževina Transilvanija in Ogrska
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Kneževina Transilvanija in Osmanska Ogrska
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Kneževina Transilvanija in Potop (zgodovina)
Seklerska dežela
Zgodovinska dežela Seklerjev na zemljevidu današnje Romunije Seklerska deželaBéla Tomka,, Routledge, 2013, p. 411 ali Seklerija (izgovorjava ; in včasih)James Minahan,, Greenwood Publishing Group, 2002, p. 1810.
Poglej Kneževina Transilvanija in Seklerska dežela
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Kneževina Transilvanija in Sigismund III. Poljski
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Kneževina Transilvanija in Sigismund Luksemburški
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Kneževina Transilvanija in Transilvanija
Velika turška vojna
Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.
Poglej Kneževina Transilvanija in Velika turška vojna
Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.
Poglej Kneževina Transilvanija in Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Združene države Velike Avstrije
Zemljevid, ki prikazuje Združene države Velike Avstrije s približnimi mejami med nacionalnimi državami in z vrisanimi področji, na katerih naj bi nemška manjšina uživala posebne pravice. Področje Bosne in Hercegovine je vrisano samo simbolično, saj to ozemlje ni bilo del projekta Združenih držav Velike Avstrije Združene države Velike Avstrije (Vereinigte Staaten von Groß-Österreich) je bil predlog oblikovanja federacije na tleh nekdanje Avstro-Ogrske, ki ga je podpirala skupina intelektualcev okrog nadvojvode Franca Ferdinanda.
Poglej Kneževina Transilvanija in Združene države Velike Avstrije
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Kneževina Transilvanija in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Prav tako znan kot Sedmograška.