Odpri v Google MapsKazalo
46 odnosi: Aleksej II. Komnen, Antiohija, Šesta križarska vojna, Štefan Nemanja, Balduin I. Jeruzalemski, Béla III., Bertrand de Thessy, Bitka na Ager Sanguinisu, Bitka pri Ajn Džalutu, Bitka pri Harranu, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Devolska pogodba, Druga križarska vojna, Genovska republika, Godfrej Bouillonski, Grofija Edesa, Grofija Tripoli, Ivan II. Komnen, Izabela I. Jeruzalemska, Jeruzalemsko kraljestvo, Kneževina Taranto, Komneni, Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach), Križarske države, Latakija, Malteški viteški red, Maronitske mumije, Mavdud, Mongolsko cesarstvo, Nur ad-Din, Obleganje Antiohije, Obleganje Bagdada (1258), Obleganje Edese, Obleganje Jeruzalema (1099), Oront, Prva križarska vojna, Rajmond IV. Touluški, Seldžuki, Seznam nekdanjih glavnih mest držav, Tankred Galilejski, Zengidi, 1112, 1119, 1137, 1268.
Aleksej II. Komnen
Aleksej II.
Poglej Kneževina Antiohija in Aleksej II. Komnen
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Kneževina Antiohija in Antiohija
Šesta križarska vojna
Šesta križarska vojna (1228–1229), znana tudi kot križarska vojna Friderika II., je bila vojaška ekspedicija za ponovno zavzetje Jeruzalema in preostale Svete dežele.
Poglej Kneževina Antiohija in Šesta križarska vojna
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Kneževina Antiohija in Štefan Nemanja
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Poglej Kneževina Antiohija in Balduin I. Jeruzalemski
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Kneževina Antiohija in Béla III.
Bertrand de Thessy
Bertrand de Thessy je bil petnajsti veliki mojster Malteškega viteškega reda, * ni znano, † 1231, Akon, Sveta dežela.
Poglej Kneževina Antiohija in Bertrand de Thessy
Bitka na Ager Sanguinisu
Bitka na Ager Sanguinisu (oz. bitka na krvavem polju; tudi bitka pri Sarmadi) je bil spopad med križarsko državo Antiohijo in Ortokidi iz Alepa 28. junija 1119.
Poglej Kneževina Antiohija in Bitka na Ager Sanguinisu
Bitka pri Ajn Džalutu
Bitka pri Ajn Džalutu (arabsko عين جالوت, kar pomeni Golijatov studenec) je bila bitka med egiptovskimi Mameluki in Mongoli, do katere je prišlo 3. septembra 1260 v Izraelski dolini (Emek Jizre'el) v Palestini.
Poglej Kneževina Antiohija in Bitka pri Ajn Džalutu
Bitka pri Harranu
Bitka pri Harranu je bila bitka med križarskima državama Antiohijo in Edeso in Turki Seldžuki.
Poglej Kneževina Antiohija in Bitka pri Harranu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kneževina Antiohija in Bizantinsko cesarstvo
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Kneževina Antiohija in Bohemond I. Antiohijski
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Poglej Kneževina Antiohija in Devolska pogodba
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Kneževina Antiohija in Druga križarska vojna
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Kneževina Antiohija in Genovska republika
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Kneževina Antiohija in Godfrej Bouillonski
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Kneževina Antiohija in Grofija Edesa
Grofija Tripoli
Grofija Tripoli in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Grofija Tripoli, četrta in zadnja večja križarska država, ki so jo ustanovili na Bližnjem vzhodu po Prvi križarski vojni.
Poglej Kneževina Antiohija in Grofija Tripoli
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Kneževina Antiohija in Ivan II. Komnen
Izabela I. Jeruzalemska
Izabela I. Jeruzalemska je bila od leta 1190 do svoje smrti leta 1205 kraljica Jeruzalemskega kraljestva, * 1172, Nablus, Jeruzalemsko kraljestvo, † 5. april 1205, Akra (hebrejsko Akko), Jeruzalemsko kraljestvo Bila je hčerka kralja Amalrika I. Jeruzalemskega in njegove druge žene Marije Komnene.
Poglej Kneževina Antiohija in Izabela I. Jeruzalemska
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Kneževina Antiohija in Jeruzalemsko kraljestvo
Kneževina Taranto
Kneževina Taranto je bila država v južni Italijji, ki jo je leta 1088 ustanovil Bohemond I., najstarejši sin Roberta Guiscarda, kot del mirovnega sporazuma med Bohemondom in njegovim mlajšim bratom Rogerijem Borso po sporu za nasledstvo Vojvodine Apulije.
Poglej Kneževina Antiohija in Kneževina Taranto
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Kneževina Antiohija in Komneni
Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Sodobna fantazijska upodobitev Konrada Wittelsbacha Konrad Wittelsbach (* okoli 1120/1125; † 25. oktober 1200 blizu Riedfelda, danes del Neustadta an der Aisch) je bil nadškof Mainza (Konrad I. von Scheyern-Wittelsbach, imenovan tudi Konrad Majnški) in Salzburški (Konrad III.) ter kardinalski škof Sabinski ter cesarski nadškof -kancler.
Poglej Kneževina Antiohija in Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Kneževina Antiohija in Križarske države
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Kneževina Antiohija in Latakija
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Kneževina Antiohija in Malteški viteški red
Maronitske mumije
Maronitske mumije je osem dobro ohranjenih naravnih mumij maronitskih vaščanov iz okoli leta 1283 našega štetja.
Poglej Kneževina Antiohija in Maronitske mumije
Mavdud
Mavdud ibn Altuntaš, znan tudi kot Šaraf a-Daula Mavdud, je bil turški vojaški poveljnik in od leta 1109 do 1113 atabeg Mosula, * ni znano, † 2. oktober 1113.
Poglej Kneževina Antiohija in Mavdud
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Kneževina Antiohija in Mongolsko cesarstvo
Nur ad-Din
Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.
Poglej Kneževina Antiohija in Nur ad-Din
Obleganje Antiohije
Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.
Poglej Kneževina Antiohija in Obleganje Antiohije
Obleganje Bagdada (1258)
Obleganje Bagdada leta 1258 je bil ključna bitka v zgodovini Bližnjega Vzhoda, v kateri je Džingiskanov vnuk Hulegu kan opustošil Bagdad, glavno mesto Abdasidskega kalifata in največji center muslimanske moči. Po zavzetju mesta je bilo pobitih od 100.000 do milijon prebivalcev, mesto pa je bilo izropano in nato požgano.
Poglej Kneževina Antiohija in Obleganje Bagdada (1258)
Obleganje Edese
Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.
Poglej Kneževina Antiohija in Obleganje Edese
Obleganje Jeruzalema (1099)
Za druga obleganja Jeruzalema glej Obleganje Jeruzalema (razločitev). Obleganje Jeruzalema med prvo križarsko vojno je trajalo od 7.
Poglej Kneževina Antiohija in Obleganje Jeruzalema (1099)
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Kneževina Antiohija in Oront
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Kneževina Antiohija in Prva križarska vojna
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.
Poglej Kneževina Antiohija in Rajmond IV. Touluški
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Kneževina Antiohija in Seldžuki
Seznam nekdanjih glavnih mest držav
Seznam nekdanjih glavnih mest držav.
Poglej Kneževina Antiohija in Seznam nekdanjih glavnih mest držav
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Poglej Kneževina Antiohija in Tankred Galilejski
Zengidi
Ozemlje Zengidov (1127-1183), ko so bili na višku moči. Zengidi ali Zangidi, muslimanska vladarska dinastija turškega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v delu severnega Iraka in Sirije.
Poglej Kneževina Antiohija in Zengidi
1112
1112 (MCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kneževina Antiohija in 1112
1119
1119 (MCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kneževina Antiohija in 1119
1137
1137 (MCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Kneževina Antiohija in 1137
1268
1268 (MCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kneževina Antiohija in 1268