Kazalo
58 odnosi: Albrecht von Wallenstein, Andora, Andorra la Vella, Aristokracija, Baselski mir (1795), Beg, Bitka na Kosovskem polju, Blatno jezero, Carniola, Celjska grofija, Comis, Družina Liechtenstein, Elba, Gorski Karabah, Haut-Rhin, Karantanija, Karniola, Kasimov, Kilikija, Kneževina Bolgarija, Kneževina Teodoro, Kneževina Transilvanija, Knez, Knez (razločitev), Knezo-škofija (Hochstift), Kraljevina Bavarska, Križarske države, Kumani, Ladak, Lihtenštajn, Lopud (naselje), Maharadža, Minerva, Monako, Monte Carlo, Moskovska velika kneževina, Nadvojvodina Avstrija, Navab, Nemščina, Oglejski patriarhat, Opatija Prüm, Osman I., Panonska nižina, Romunija, Salzburg (zvezna dežela), Sasan, Seznam zgodovinskih vsebin, Slovani v Spodnji Panoniji, Stara cerkvena slovanščina, Tver, ... Razširi indeks (8 več) »
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Kneževina in Albrecht von Wallenstein
Andora
Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.
Poglej Kneževina in Andora
Andorra la Vella
Andorra la Vella (katalonsko za Stara Andora) je glavno mesto kneževine Andore.
Poglej Kneževina in Andorra la Vella
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Kneževina in Aristokracija
Baselski mir (1795)
Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.
Poglej Kneževina in Baselski mir (1795)
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Poglej Kneževina in Beg
Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.
Poglej Kneževina in Bitka na Kosovskem polju
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Kneževina in Blatno jezero
Carniola
Carniola je lahko.
Poglej Kneževina in Carniola
Celjska grofija
Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.
Poglej Kneževina in Celjska grofija
Comis
Comis ali comisul je bil naslov guvernerja v srednjeveških romunskih kneževinah.
Poglej Kneževina in Comis
Družina Liechtenstein
Družina Liechtenstein, po kateri ima ime kneževina Lihtenštajn, je družina, ki kraljuje z ustavno, dedno pravico nad narodom Lihtenštajna.
Poglej Kneževina in Družina Liechtenstein
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Poglej Kneževina in Elba
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Poglej Kneževina in Gorski Karabah
Haut-Rhin
Haut-Rhin (nemško Oberelsass, oznaka 68) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Poglej Kneževina in Haut-Rhin
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Kneževina in Karantanija
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Kneževina in Karniola
Kasimov
Kasimov (Qasím, zgodovinsko Xankirmän, Gorodec Meščorski (Городец Мещёрский), do 1471 Novi Nizovoj Gorod (Новый Низовой Город)) je mesto v Rusiji v Rjazanski oblasti, upravno središče Kasimovskega rajona.
Poglej Kneževina in Kasimov
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Kneževina in Kilikija
Kneževina Bolgarija
Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva.
Poglej Kneževina in Kneževina Bolgarija
Kneževina Teodoro
Kneževina Teodoro (grško: Θεοδόρο) ali Gotija (grško: Γοτθία) je bila od 13.
Poglej Kneževina in Kneževina Teodoro
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Kneževina in Kneževina Transilvanija
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Kneževina in Knez
Knez (razločitev)
Knez je lahko.
Poglej Kneževina in Knez (razločitev)
Knezo-škofija (Hochstift)
Dve knezo-škofiji (''Hochstifte'') v poznem 18. stoletju Stara kamnita oznaka, ki razmejuje zadevno ozemlje knezo-škofije Paderborn in grofije Rietberg V Svetem rimskem cesarstvu nemški izraz (množina) je označeval ozemlje, ki mu je vladal škof kot knez (tj.
Poglej Kneževina in Knezo-škofija (Hochstift)
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Kneževina in Kraljevina Bavarska
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Kneževina in Križarske države
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Kneževina in Kumani
Ladak
Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947.
Poglej Kneževina in Ladak
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Poglej Kneževina in Lihtenštajn
Lopud (naselje)
Lopud je manjše naselje in pristanišče na istoimenskem otoku Lopud (Hrvaška).
Poglej Kneževina in Lopud (naselje)
Maharadža
Pudukkotaj Maharadža z britanskimi oficirji. Patiale Maharadža Mahārāja je v sanskrtu naziv za 'velikega vladarja', 'velikega kralja' ali 'visokega kneza'.
Poglej Kneževina in Maharadža
Minerva
Minerva je lahko.
Poglej Kneževina in Minerva
Monako
Kneževina Monako (uradno; tudi samo Monako (Monaco)) je druga najmanjša suverena država na svetu (za Vatikanom) v južni Evropi.
Poglej Kneževina in Monako
Monte Carlo
Monte Carlo je mesto oz.
Poglej Kneževina in Monte Carlo
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Kneževina in Moskovska velika kneževina
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Kneževina in Nadvojvodina Avstrija
Navab
Navab (bengalščina: নবাব / নওয়াব, urdu: نواب, Devanagari: नवाब / नबाब, perzijska - arabščina: نواب) tudi napisano kot Nawaab, Navaab, Navab, Nowab, Nabob ali Nobab, je bil kraljevski naslov, ki je pomenil suverenega vladarja južnoazijske države, ki je v marsičem primerljiv z zahodnim naslovom kralja, odnos Navaba do indijskega cesarja je bil primerjiv z odnosom Saškega kralja do nemškega cesarja.
Poglej Kneževina in Navab
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Kneževina in Nemščina
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Kneževina in Oglejski patriarhat
Opatija Prüm
Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.
Poglej Kneževina in Opatija Prüm
Osman I.
Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.
Poglej Kneževina in Osman I.
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Kneževina in Panonska nižina
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kneževina in Romunija
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Kneževina in Salzburg (zvezna dežela)
Sasan
Sasan (srednjeperzijsko 𐭮𐭠𐭮𐭠𐭭 Sāsān, perzijsko ساسان), ki se šteje za eponimnega prednika Sasanidov/Sasanidske dinastije (vladala 224-651), je bil "velik vojščak in lovec" in visoki zoroastrski svečenik Parsa.
Poglej Kneževina in Sasan
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Kneževina in Seznam zgodovinskih vsebin
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Kneževina in Slovani v Spodnji Panoniji
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Kneževina in Stara cerkvena slovanščina
Tver
Cerkev Velikomučenice Jekaterine Sveto-Jekaterinskega ženskega samostana Tver (v času 1931—1990 Kalinin (Кали́нин)) je mesto v Rusiji, upravno središče Tverske oblasti in pristanišče na reki Volgi.
Poglej Kneževina in Tver
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Kneževina in Ustoličevanje koroških vojvod
Vaduz
Vaduz je glavno mesto kneževine Lihtenštajn.
Poglej Kneževina in Vaduz
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Kneževina in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Zala
Reka Zala Zala je 139 km dolga zahodnomadžarska reka.
Poglej Kneževina in Zala
1449
1449 (MCDXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kneževina in 1449
1474
1474 (MCDLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kneževina in 1474
1553
1553 (MDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kneževina in 1553
29. julij
29.
Poglej Kneževina in 29. julij