Kazalo
9 odnosi: Družinsko drevo grških bogov, Grška mitologija, Lahezis, Mojre, Pelops, Rojenice, Sojenice, Usoda, Zmagoslavje smrti.
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Kloto in Družinsko drevo grških bogov
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Kloto in Grška mitologija
Lahezis
Upodobitev Lahezis Lahezis je v grški mitologiji ena od mojr.
Poglej Kloto in Lahezis
Mojre
''Triumf smrti'' ali ''Tri usode'', flamska tapiserija, okoli 1515; od leve proti desni Atropa, Lahezis in Kloto Mojre so v grški mitologiji tri sestre, hčere Zevsa.
Poglej Kloto in Mojre
Pelops
Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.
Poglej Kloto in Pelops
Rojenice
Rojenice je predla življenjsko nit v zibelki Device Marije. Detajl iz ikono "Jaslic Device", Ukrajina XVI stoletja. Rojenice (poznane tudi kot sojenice) so mitološka bitja oz.
Poglej Kloto in Rojenice
Sojenice
Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.
Poglej Kloto in Sojenice
Usoda
Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.
Poglej Kloto in Usoda
Zmagoslavje smrti
Zmagoslavje smrti je slika olje na tabli Pietera Bruegla starejšega, naslikana okoli leta 1562.
Poglej Kloto in Zmagoslavje smrti