Kazalo
101 odnosi: Afriška cibetovka, Afrosoricida, Apatozaver, Asteride, Šipkovci, Čaplje, Bazalne kritosemenke, Bolhe, Briofiti, Cefalizacija, Debeloglavčki, Dnevni metulji, Drevo, Dvokaličnice, Enakokrili kačji pastirji, Enokaličnice, Entognatha, Evolucija ptic, Filogenija, Gliste, Glive, Golobi, Golosemenke, Indijski nosorog, Integument, Jovan Hadži, Južnomorski slon, Kačji pastirji, Kama (antilopa), Kamčatski rjavi medved, Kamelovratnice, Kaparji, Kleptoplastija, Kljunorožci, Klopi, Kožekrilci, Kobilice, Komarji, Kompsognat, Kresnice (hrošči), Lignji, Listne uši, Lovorovke, Magnolidni kompleks, Mali detel, MERS-CoV, Mesangiospermae, Metulji, Mladoletnice, Morski sesalec, ... Razširi indeks (51 več) »
Afriška cibetovka
Afriška cibetovka (znanstveno ime Civettictis civetta) je velika Viverridae (cibetovke), ki izvira iz podsaharske Afrike, kjer velja za navadno in široko razširjena v gozdovih in sekundarnih gozdovih.
Poglej Klad in Afriška cibetovka
Afrosoricida
Red Afrosoricida vsebuje zlate krte iz južne Afrike in tenreke z Madagaskarja in iz celinske Afrike.
Poglej Klad in Afrosoricida
Apatozaver
Apatozaver (znanstveno ime Apatosaurus) je rod rastlinojedih zavropodov (Sauropoda), čigar pripadniki so živeli v Severni Ameriki v obdobju pozne jure.
Poglej Klad in Apatozaver
Asteride
Asteride so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk.
Poglej Klad in Asteride
Šipkovci
Šipkovci (znanstveno ime Rosales) je red kritosemenk.
Poglej Klad in Šipkovci
Čaplje
Čaplje (znanstveno ime Ardeidae) so družina ptic iz reda močvirnikov, v katero uvrščamo 66 danes živečih vrst.
Poglej Klad in Čaplje
Bazalne kritosemenke
Bazalne kritosemenke so skupina kritosemenk, ki se je zgodaj odcepila od linije, iz katere izvira največji delež kritosemenk.
Poglej Klad in Bazalne kritosemenke
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Klad in Bolhe
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Poglej Klad in Briofiti
Cefalizacija
Cefalizacija je evolucijski trend, za katerega je značilno, da se postopoma, v trajanju mnogih generacij, v prednjem delu živalskega telesa oblikuje območje glave, v kateri se koncentrirajo usta, čutilni organi in živčni gangliji.
Poglej Klad in Cefalizacija
Debeloglavčki
Debeloglávčki (znanstveno ime Hesperiidae) so edina družina žuželk naddružine Hesperioidea reda dnevnih metuljev (Lepidoptera).
Poglej Klad in Debeloglavčki
Dnevni metulji
Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.
Poglej Klad in Dnevni metulji
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Klad in Drevo
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Klad in Dvokaličnice
Enakokrili kačji pastirji
Enakokrili kačji pastirji (znanstveno ime Zygoptera) so podred kačjih pastirjev, v katerega uvrščamo približno polovico od 5.500 znanih vrst kačjih pastirjev.
Poglej Klad in Enakokrili kačji pastirji
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Poglej Klad in Enokaličnice
Entognatha
Entognatha so poleg žuželk ena od dveh glavnih skupin šesteronožnih členonožcev, v katero uvrščamo tri redove: skakače, dvorepke in proture.
Poglej Klad in Entognatha
Evolucija ptic
Evolucija ptic in njihovih letalnih sposobnosti je bil postopna in je trajala milijone let.
Poglej Klad in Evolucija ptic
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Klad in Filogenija
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Klad in Gliste
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Klad in Glive
Golobi
Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje).
Poglej Klad in Golobi
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Klad in Golosemenke
Indijski nosorog
Indijski nosorog (znanstveno ime Rhinoceros unicornis), imenovan tudi veliki enorogi nosorog in veliki indijski nosorog, je nosorog na indijski podcelini.
Poglej Klad in Indijski nosorog
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Klad in Integument
Jovan Hadži
Jovan Hadži, slovenski zoolog srbskega rodu, * 22. november 1884, Temišvar, Romunija, † 11. december 1972, Ljubljana.
Poglej Klad in Jovan Hadži
Južnomorski slon
Južnomôrski slòn (znanstveno ime Mirounga leonina) je ena od dveh vrst morskih slonov.
Poglej Klad in Južnomorski slon
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Klad in Kačji pastirji
Kama (antilopa)
Kama (znanstveno ime Alcelaphus buselaphus), znana tudi kot kongoni, je afriška antilopa.
Poglej Klad in Kama (antilopa)
Kamčatski rjavi medved
Kamčatski rjavi medved (znanstveno ime Ursus arctos beringianus), znan tudi kot daljnovzhodni rjavi medved ali v ruščini Камчатский бурый медведь, latinizirano Kamčatski burij medved, je podvrsta rjavega medveda.
Poglej Klad in Kamčatski rjavi medved
Kamelovratnice
Kamelovratnice (znanstveno ime Raphidioptera) so red žuželk z okoli 200 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po podaljšanem predprsju (protoraksu), ki tvori nekakšen vrat.
Poglej Klad in Kamelovratnice
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Klad in Kaparji
Kleptoplastija
rodu ''Halimeda'', pri tem pa integrira algine kloroplaste v svoje telo. Kleptoplastija ali kleptoplastidija (grško: kleptein - krasti + plastid) je simbiotični fenomen, pri katerem organizmi plastide (največkrat kloroplaste) alg, s katerimi se prehranjujejo, integrirajo v somatske celice in jih uporabljajo v svojih presnovnih procesih.
Poglej Klad in Kleptoplastija
Kljunorožci
Kljunorožci (znanstveno ime Bucerotiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo istoimensko družino in še nekaj manjših sorodnih družin ptic, med njimi smrdokavre.
Poglej Klad in Kljunorožci
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Klad in Klopi
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Klad in Kožekrilci
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Klad in Kobilice
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Klad in Komarji
Kompsognat
Kompsognat ali manj pravilneje komposognat (znanstveno ime Compsognathus) (grško kompsos/κομψός; "eleganten" in gnathos/γνάθος; "čeljust") je rod majhnih dvonožnih (bipedalnih) in mesojedih teropodov (Theropoda).
Poglej Klad in Kompsognat
Kresnice (hrošči)
Kresnice (znanstveno ime Lampyridae) so družina hroščev, v katero uvrščamo približno 2000 danes znanih vrst, razširjenih v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Klad in Kresnice (hrošči)
Lignji
Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.
Poglej Klad in Lignji
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Klad in Listne uši
Lovorovke
Lovorovke (znanstveno ime Lauraceae) so družina kritosemenk, v katero spadajo številne v gospodinjstvu uporabne rastline, kot so rod Cinnamomum (za pridobivanje cimeta), vrsta Persea americana (avokadovec, kot avokado v prehrani) in rod Laurus (lovor, kot začimba).
Poglej Klad in Lovorovke
Magnolidni kompleks
Magnolidni kompleks ali magnolide, pa tudi Magnoliidae in Magnolianae, je poimenovanje za klad (monofiletsko skupino) kritosemenk.
Poglej Klad in Magnolidni kompleks
Mali detel
Mali detel (znanstveno ime Dryobates minor) je vrsta ptičev iz družine žoln, ki gnezdi po večjem delu Evrazije.
Poglej Klad in Mali detel
MERS-CoV
Koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (MERS-CoV), imenovan tudi kamelja gripa ali EMC/2012 (HCoV-EMC/2012), je nova vrsta v rodu betakoronavirusov, z enovijačno RNK pozitivne smeri.
Poglej Klad in MERS-CoV
Mesangiospermae
Mesangiospermae (slovenjeno tudi osrednje kritosemenke) je klad kritosemenk.
Poglej Klad in Mesangiospermae
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Klad in Metulji
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Klad in Mladoletnice
Morski sesalec
Morski sesalci so vodni sesalci, ki neposredno izkoriščajo morske ekosisteme za svoje preživetje in so od njih odvisni.
Poglej Klad in Morski sesalec
Neprave sovke
Neprave sovke (znanstveno ime Erebidae) so družina nočnih metuljev iz naddružine sovk, v katero uvrščamo približno 24.500 danes znanih vrst.
Poglej Klad in Neprave sovke
Nogoprelci
Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.
Poglej Klad in Nogoprelci
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Poglej Klad in Okončina
Oribi
Oribi (znanstveno ime Ourebia ourebi) je majhna antilopa, ki jo najdemo v vzhodni, južni in zahodni Afriki.
Poglej Klad in Oribi
Ornitishiji
Ornitishiji ali ornitišiji (znanstveno ime Ornithischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani zavrishiji (Saurischia).
Poglej Klad in Ornitishiji
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Klad in Pajki
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Klad in Parafilija
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Poglej Klad in Plavutonožci
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Klad in Plazilci
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Klad in Počasniki
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Klad in Polži
Pračeljustnice
Pračeljustnice (znanstveno ime Archaeognatha) so majhen red žuželk z okoli 500 danes živečimi vrstami.
Poglej Klad in Pračeljustnice
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Klad in Prašne uši
Prave cvrčalke
Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.
Poglej Klad in Prave cvrčalke
Prave dvokaličnice
Prave dvokaličnice ali evdikote, ponekod tudi evdikotiledone in Eudicotidae, so klad (monofiletska skupina) kritosemenk, katerega pripadniki imajo ob kalitvi prisotna dva klična lista.
Poglej Klad in Prave dvokaličnice
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Klad in Pravi mrežekrilci
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Klad in Pršice
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Klad in Protisti
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Klad in Prvaki
Radiata
Radiata je takson, ki so ga nekoč uporabljali za klasifikacijo živali z radialno simetričnim (zvezdasto somernim) telesom.
Poglej Klad in Radiata
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Klad in Ribe
Ribiška tigrasta mačka
Ribiška tigrasta mačka (znanstveno ime Prionailurus viverrinus) je srednje velika divja mačka, ki živi ob jezerih, mokriščih, izvirih, rekah, močvirjih in gozdovih mangrov v Južni in Jugovzhodni Aziji.
Poglej Klad in Ribiška tigrasta mačka
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Klad in Rod (biologija)
Rogovnjaki
Rogovnjaki ali rogačarji (znanstveno ime Anthocerotophyta ali Anthocerophyta) so deblo briofitov, v katerega sodi približno 100 vrst nižjih rastlin.
Poglej Klad in Rogovnjaki
Rozide
Rozide so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk, kamor spada približno 70.000 vrst oziroma več kot četrtina vseh kritosemenk.
Poglej Klad in Rozide
Ruminantia
Ruminantia je takson prežvekovalcev, ki ga uvrščamo v red sodoprstih kopitarjev in ga navadno dojemamo na ravni podreda.
Poglej Klad in Ruminantia
Sajga
Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.
Poglej Klad in Sajga
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Klad in Semenke
Seznam družin polžev
Seznam družin polžev vsebuje tradicionalno in novejšo klasifikacijo polžev.
Poglej Klad in Seznam družin polžev
Sinornitozaver
Sinornitozaver (znanstveno ime Sinornithosaurus) je bil rod pernatih dromeozavridov iz obdobja zgodnje krede (natančneje iz zgodnjega aptija, tj. od 124-122 milijonov let), ki so prebivali na formaciji Yixian, danes Kitajska.
Poglej Klad in Sinornitozaver
Skokonoga gazela
Skokonoga gazela (znanstveno ime Antidorcas marsupialis), tudi skočič in pogovorno springbok (iz. afrikanščine) je manjša antilopa, ki živi na zahodnem delu Južne Afrike.
Poglej Klad in Skokonoga gazela
Skupina za filogenijo kritosemenk
Skupina za filogenijo kritosemenk (v izvirniku Angiosperm Phylogeny Group, okrajšano APG) je neformalna mednarodna skupina sistematskih botanikov, ki skrbijo za izdelavo in posodabljanje taksonomije kritosemenk, pri čemer spoznanja temeljijo na filogenetskih študijah in evolucijskih odnosih med taksoni.
Poglej Klad in Skupina za filogenijo kritosemenk
Sleporili
Sleporili (znanstveno ime Gymnophiona) so red dvoživk, v katerega uvrščamo približno 220 vrst, razširjenih po tropskih predelih sveta.
Poglej Klad in Sleporili
Spinozaver
Spinozaver (znanstveno ime Spinosaurus) je rod velikih plenilskih teropodov, ki so živeli v današnji Severni Afriki od zgodnje pa vse do pozne krede.
Poglej Klad in Spinozaver
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Klad in Spužve
Steljka
Steljka ali talus bračiča (''Fucus'') vrste ''Fucus serratus'' na Norveškem. Steljka ali talus je telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov – korenin, stebla, listov.
Poglej Klad in Steljka
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Klad in Stenice
Superasteride
Superasteride so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk, kamor spada več kot 122.000 vrst.
Poglej Klad in Superasteride
Superrozide
Superrozide so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk, kamor spada več kot 88.000 vrst oziroma več kot četrtina vseh kritosemenk.
Poglej Klad in Superrozide
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Klad in Taksonomija
Thomsonova gazela
Thomsonova gazela (znanstveno ime Eudorcas thomsonii) je ena najbolj znanih gazel.
Poglej Klad in Thomsonova gazela
Tupaje
Tupaje ali šilaste veverice (znanstveno ime Scandentia) so red majhnih, vevericam podobnih sesalcev, razširjenih po tropskih deževnih gozdovih Jugovzhodne Azije.
Poglej Klad in Tupaje
Velekrilci
Velekrilci (znanstveno ime Megaloptera, grško - mega - veliko + pteron - krilo) so majhen red žuželk z okoli 300 opisanimi vrstami, ki so jih po klasični taksonomiji obravnavali kot podred mrežekrilcev, danes pa imajo status samostojnega reda.
Poglej Klad in Velekrilci
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Klad in Vretenčarji
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Klad in Vrtnica
Xylella fastidiosa
Xylella fastidiosa je gramnegativna aerobna bakterija iz monofiletskega rodu Xylella.
Poglej Klad in Xylella fastidiosa
Zajedavske stenice
Zajedavske stenice (znanstveno ime Cimicidae) so majhna družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred stenic (Heteroptera), sestavlja pa jo 75 danes živečih opisanih vrst zunanjih zajedavcev, ki se prehranjujejo s krvjo sesalcev in ptičev.
Poglej Klad in Zajedavske stenice
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Klad in Zajedavske uši
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Poglej Klad in Zavrishiji
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Klad in Zelena smrdljivka
Zračna vreča
Različni tipi zračnih vreč so označeni s številkami od 1 do 5. Na sliki je postovka (''Falco tinnunculus'')'''.''' Zračne vreče so prostori znotraj organizma, kjer je stalno prisoten zrak.
Poglej Klad in Zračna vreča
Prav tako znan kot Monofiletska skupina, Monofilija.