Kazalo
36 odnosi: Beşparmak, Bronasta doba, Delos, Demetrij Hvarski, Dorska selitev, Egejska civilizacija, Egejska vojvodina, Egejsko morje, Geografija Evrope, Geografija Grčije, Grčija, Heladsko obdobje, Helenistična umetnost, Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.), Jonci, Kikladska civilizacija, Kikladska umetnost, Manto Mavrogenous, Mikenska doba, Mikonos, Mozaiki iz Delosa, Naksoški kolos, Otočje, Prodik, Ptolemaj II. Filadelf, Rodos, Santorini, Seznam otokov v Grčiji, Seznam slovenskih misijonarjev, Skerdilajd, Slovenski eksonimi, Sporadi, Tinos, Umetnost egejskih kultur, Velika ideja, Zgodovina umetnosti.
Beşparmak
Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.
Poglej Kikladi in Beşparmak
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Kikladi in Bronasta doba
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Poglej Kikladi in Delos
Demetrij Hvarski
Demetrij Hvarski (grško: Δημήτριος ἐκ Φάρου, latinsko: Demetrius), grški plemič, ki je kot vazal ilirskega kralja Agrona vladal na otoku Hvaru, po prvi ilirski vojni pa kot varovani kralj Rimske republike delu ilirske jadranske obale, * ni znano, † 214.
Poglej Kikladi in Demetrij Hvarski
Dorska selitev
Dorska selitev (tudi grško množično preseljevanje) pomeni domnevne množične selitve grškega ljudstva Dorcev, ki se je začelo v dalmatinskem prostoru in nadaljevalo na podeželju Doride v osrednji Grčiji.
Poglej Kikladi in Dorska selitev
Egejska civilizacija
Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.
Poglej Kikladi in Egejska civilizacija
Egejska vojvodina
Egejska vojvodina (grško: Δουκάτον Αιγαίου, italijansko: Ducato dell’ Egeopelago), znana tudi kot Arhipelaška vojvodina (grško: Δουκάτον Αρχιπελάγους, italijansko: Ducato dell'arcipelago) in Vojvodina Naxos (po glavnem mestu Naxos), država, ki so jo po četrti križarski vojni ustanovili Benečani na otočju Kikladi v Egejskem morju.
Poglej Kikladi in Egejska vojvodina
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Kikladi in Egejsko morje
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Kikladi in Geografija Evrope
Geografija Grčije
Grčija je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kikladi in Geografija Grčije
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kikladi in Grčija
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Poglej Kikladi in Heladsko obdobje
Helenistična umetnost
Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Kikladi in Helenistična umetnost
Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)
Ilirsko ozemlje pred rimskimi osvajanji Ilirske vojne, niz vojaških spopadov leta 229 pr.
Poglej Kikladi in Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Poglej Kikladi in Jonci
Kikladska civilizacija
Kikladska civilizacija (tudi kikladska kultura ali kikladsko obdobje) je kultura zgodnje bronaste dobe, ki se je razvila na Kikladih v Egejskem morju in je svoj največji razvoj dosegla v obdobju med 3000 do 2000 pr.
Poglej Kikladi in Kikladska civilizacija
Kikladska umetnost
Kikladska umetnost zajema vizualno umetnost starodavne kikladske civilizacije, ki je cvetela na otokih v Egejskem morju od 3300 do 2000 pred našim štetjem.
Poglej Kikladi in Kikladska umetnost
Manto Mavrogenous
Manto Mavrogenous, junakinja v grški vojni za neodvisnost,Vse svoje bogastvo je dala vojni za neodvisnost.
Poglej Kikladi in Manto Mavrogenous
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Kikladi in Mikenska doba
Mikonos
Mikonos (angleško) je grški otok, del Kikladov, ki leži med Tinosom, Syrosom, Parosom in Naksosom.
Poglej Kikladi in Mikonos
Mozaiki iz Delosa
Mozaiki iz Delosa so pomemben del starogrške mozaične umetnosti.
Poglej Kikladi in Mozaiki iz Delosa
Naksoški kolos
Naksoški kolos je kip kurosa iz naksoškega marmorja, ki je bil visok okoli 9 metrovGiuliani: Meisterwerke.
Poglej Kikladi in Naksoški kolos
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Kikladi in Otočje
Prodik
Prodik iz Keosa, starogrški filozof, ki je pripadal prvi generaciji sofistov, imenovanih tudi starejši sofisti.
Poglej Kikladi in Prodik
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Poglej Kikladi in Ptolemaj II. Filadelf
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Kikladi in Rodos
Santorini
Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.
Poglej Kikladi in Santorini
Seznam otokov v Grčiji
Regije grških otokov Grčija ima veliko otokov, z ocenami od okoli 1200 do 6000, odvisno od najmanjše velikosti, ki jo je treba upoštevati.
Poglej Kikladi in Seznam otokov v Grčiji
Seznam slovenskih misijonarjev
Seznam slovenskih (katoliških) misijonarjev. Seznam vsebuje slovenske katoliške misijonarje; protestantsko misijonarstvo na Slovenskem: (povzeto po Enciklopediji Slovenije): V 19.
Poglej Kikladi in Seznam slovenskih misijonarjev
Skerdilajd
Skerdilajd (latinsko: Scerdilaedus) oziroma Skerdilajda (grško: Σκερδιλαΐδας), kralj ilirskega Ardijejskega kraljestva, ki je vladal od leta 218 pr.
Poglej Kikladi in Skerdilajd
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Kikladi in Slovenski eksonimi
Sporadi
Sporadi (Βόρειες Σποράδες) so otočje ob vzhodni obali Grčije, severovzhodno od otoka Evbeja,"Skyros - Britannica Concise" (description), Britannica Concise, 2006, webpage: notes "including Skiathos, Skopelos, Skyros, and Alonnisos." v Egejskem morju.
Poglej Kikladi in Sporadi
Tinos
Tinos je grški otok v Egejskem morju.
Poglej Kikladi in Tinos
Umetnost egejskih kultur
''Kikladski idol'', 2700–2300 pr. n. št., višina 27 cm, kamen, Louvre, Pariz, maskota olimpijskih iger v Atenah 2004 ''Idol z Amorga'', zgodnje kikladsko obdobje, marmor, 88, 8 x 1 7,8 x 6 cm, Karlsruhe, Nemčija Umetnost egejskih kultur je umetnost kikladske, minojske (kretske) in mikenske kulture, ki so cvetele na širšem prostoru ob Egejskem morju okoli leta 2200–1200 pr.
Poglej Kikladi in Umetnost egejskih kultur
Velika ideja
Velika ideja (grško Μεγάλη Ιδέα; Megali Idea) je politična ideja o združitvi vseh zgodovinsko grških ozemelj v eno državo.
Poglej Kikladi in Velika ideja
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Kikladi in Zgodovina umetnosti
Prav tako znan kot Kiklade.