Odpri v Google MapsKazalo
188 odnosi: Abasidski kalifat, Algirdas, Andrej I. Ogrski, Annales Bertiniani, Arhitektura Kijevske Rusije, Arhitektura Ukrajine, Avtonomna republika Krim, Árpádovci, Švedsko-novgorodske vojne, Černigov, Batu kan, Bavarski geograf, Bazilij II., Beloruska gotika, Bender, Bezprim, Bitka na Kalki, Bitka ob Nemigi, Bitka pri Orši, Bitka za Kijev, Bizantinsko cesarstvo, Bogdan Hmelnicki, Bogomilstvo, Boleslav II. Mazovski, Boleslav III. Poljski, Boleslav IV. Kodravi, Boris Kolomanovič, David Bolgarski, Džingiskan, De administrando imperio, Dneper, Država Tevtonskega reda, Duma, Estonija, Evdoksija Kijevska, Evfrozina Kijevska, Evropska Rusija, Galindi, Gediminoviči, Grški križ, Grivna, Grzimislava Luška, Hagija Sofija, Hansa, Hazari, Henrik II. Pobožni, Henrikova kronika Livonije, Herson (kolonija), Horticja, Igor Kijevski, ... Razširi indeks (138 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Kijevska Rusija in Abasidski kalifat
Algirdas
Algirdas (belorusko Альгерд, Algerd, ukrajinsko Ольгерд, Olgerd, poljsko Olgierd) je bil vladar srednjeveške Litve, * okoli 1296, † maj 1377.
Poglej Kijevska Rusija in Algirdas
Andrej I. Ogrski
Andrej I. Beli, Andrej I. Katolik, tudi Andraž I. (madžarsko: I. (Fehér/Katolikus) András/Endre), ogrski kralj (1046–1060), * ca.
Poglej Kijevska Rusija in Andrej I. Ogrski
Annales Bertiniani
Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.
Poglej Kijevska Rusija in Annales Bertiniani
Arhitektura Kijevske Rusije
Srednjeveška država Kijevska Rusija je vključevala dele današnje Ukrajine, Rusije in Belorusije in bila osredotočena na Kijev in Novgorod.
Poglej Kijevska Rusija in Arhitektura Kijevske Rusije
Arhitektura Ukrajine
Kijevu, v veliki meri rekonstruirana, okrog leta 1100 Ukrajinska arhitektura ima začetne korenine v vzhodnoslovanski državi Kijevska Rusija.
Poglej Kijevska Rusija in Arhitektura Ukrajine
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Kijevska Rusija in Avtonomna republika Krim
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Kijevska Rusija in Árpádovci
Švedsko-novgorodske vojne
Švedsko-novgorodske vojne so bile niz spopadov v 12.
Poglej Kijevska Rusija in Švedsko-novgorodske vojne
Černigov
Černigov (Черні́гів – Černigiv,, Черни́гов – Černigov,; Czernihów) je mesto in občina na severu Ukrajine, ki služi kot upravno središče Černigovske oblasti in Černigovskega rajona.
Poglej Kijevska Rusija in Černigov
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Kijevska Rusija in Batu kan
Bavarski geograf
Bavarski geograf (latinsko Geographus Bavarus) je dogovorjeno ime anonimnega avtorja kratkega srednjeveškega latinskega besedila z naslovom Descriptio civitatum et regionum ad septentrionalem plagam Danubii (slovensko Opis mest in pokrajin severno od Donave), ki vsebuje seznam plemen v osrednji srednji Evropi.
Poglej Kijevska Rusija in Bavarski geograf
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Kijevska Rusija in Bazilij II.
Beloruska gotika
Beloruska gotika (belorusko беларуская готыка) je arhitekturni slog cerkvenih stavb, zgrajenih v 15.
Poglej Kijevska Rusija in Beloruska gotika
Bender
Bender (Benderi, ali Tighina) – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani Pridnestrski moldavski republiki (Pridnestrje), uradno pa je del Moldavije.
Poglej Kijevska Rusija in Bender
Bezprim
Bezprim (poljsko Bezprym, madžarsko Veszprém) je bil od leta 1031 do svoje smrti bojvoda Poljske, * okoli 986, † 1032. Bil je najstarejši sin poljskeka kralja Boleslava I. Hrabrega, vendar ni bil izbran za njegovega naslednika. Oče ga je okoli leta 1001 poslal v Italijo, da bi postal menih v puščavniškem samostanu svetega Romualda v Raveni.
Poglej Kijevska Rusija in Bezprim
Bitka na Kalki
Bitka na reki Kalki 31. maja 1223 je bila neuspel poskus združenih ruskih kneževin, da bi skupaj s Kumani zaustavili širjenje Mongolskega cesarstva na čelu z Džingiskanom.
Poglej Kijevska Rusija in Bitka na Kalki
Bitka ob Nemigi
Bitka ob Nemigi (belorusko Бітва на Нямізе, Bitva na Njamize, rusko Сраже́ние на Неми́ге, Sraženje na Nemige) je bila bitka fevdalcev Kijevske Rusije ob reki Nemigi 3. marca 1067.
Poglej Kijevska Rusija in Bitka ob Nemigi
Bitka pri Orši
Bitka pri Orši (belorusko Бітва пад Оршай, Bitva pad Oršaj, litovsko Oršos mūšis, poljsko bitwa pod Orszą, rusko Битва под Оршей, Bitva pod Oršej) je bila bitka med združeno vojsko Poljske in Litve pod poveljstvom litovskega velikega hetmana Konstantina Ostrogskega in vojsko Moskovske velike kneževine pod poveljstvom konjušnika Ivana Čeljadnina in kneza Mihaila Bulgakov-Golica, ki se je dogajala 8.
Poglej Kijevska Rusija in Bitka pri Orši
Bitka za Kijev
Bitka za Kijev se lahko nanaša na.
Poglej Kijevska Rusija in Bitka za Kijev
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kijevska Rusija in Bizantinsko cesarstvo
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Kijevska Rusija in Bogdan Hmelnicki
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Poglej Kijevska Rusija in Bogomilstvo
Boleslav II. Mazovski
Boleslav II.
Poglej Kijevska Rusija in Boleslav II. Mazovski
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Poglej Kijevska Rusija in Boleslav III. Poljski
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Poglej Kijevska Rusija in Boleslav IV. Kodravi
Boris Kolomanovič
Boris Kolomanovič, ruski in ogrski politik, samooklicani nezakonski sin ogrskega kralja Kolomana in neuspešni pretendent za ogrski prestol.
Poglej Kijevska Rusija in Boris Kolomanovič
David Bolgarski
David (bolgarsko Давид) je bil bolgarski plemič, najstarejši sin komita (grofa) Nikolaja in brat carja Samuela, * ni znano, † 976.
Poglej Kijevska Rusija in David Bolgarski
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Kijevska Rusija in Džingiskan
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Kijevska Rusija in De administrando imperio
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Kijevska Rusija in Dneper
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Kijevska Rusija in Država Tevtonskega reda
Duma
Članek govori o literaturi.
Poglej Kijevska Rusija in Duma
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Kijevska Rusija in Estonija
Evdoksija Kijevska
Evdoksija Izjaslavna Kijevska (rusko Евдокия Изяславна, Evdokija Izjaslavna, poljsko Eudoksja Izjasławówna) je bila princesa Kijevske Rusije iz dinastije Rurikidov, po poroki od leta 1373 velika vojvodinja Poljske, * okoli 1131, † okoli 1187.
Poglej Kijevska Rusija in Evdoksija Kijevska
Evfrozina Kijevska
Evfrozina Kijevska ali Evfrozina Novgorodska (rusko Ефросинья Мстиславна, Efrosinja Mstislavna, madžarsko Eufrozina) je bila kijevska kneginja, po poroki s kraljem Gézo II. ogrska kraljica žena, * ok.
Poglej Kijevska Rusija in Evfrozina Kijevska
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Poglej Kijevska Rusija in Evropska Rusija
Galindi
Galindi sta bili dve različni, zdaj izumrli, baltski ljudstvi.
Poglej Kijevska Rusija in Galindi
Gediminoviči
Gediminoviči (litovsko Gediminaičiai, samogitsko Gedėmėnātē, belorusko Гедзімінавічы, Gedziminaviči, poljsko Giedyminowicze, ukrajinsko Гедиміновичі, Gediminoviči) so bili vladarska rodbina v Veliki litovski vojvodini, ki je vladala od 14.
Poglej Kijevska Rusija in Gediminoviči
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Poglej Kijevska Rusija in Grški križ
Grivna
Okrogla grivna z maso okoli 200 g Trikotne novgorodske grivne, izkopane v okolici Koporja Kijevska rombična grivna Zaklad rombastih kijevskih grivn v Moskovskem državnem zgodovinskem muzeju Grivna (rusko in ukrajinsko гривна, grivna) je bila od 11.
Poglej Kijevska Rusija in Grivna
Grzimislava Luška
Grzimislava Ingvarevna Luška (poljsko Grzymisława) je bila kijevska princesa, hčerka velikega kijevskega kneza Ingvarja Kijevskega, in po poroki z Leškom I. Belim krakovska vojvodinja žena, * verjetno med 1185 in 1195, † verjetno 8. november 1258.
Poglej Kijevska Rusija in Grzimislava Luška
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Kijevska Rusija in Hagija Sofija
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Kijevska Rusija in Hansa
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Kijevska Rusija in Hazari
Henrik II. Pobožni
Henrik II.
Poglej Kijevska Rusija in Henrik II. Pobožni
Henrikova kronika Livonije
Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227.
Poglej Kijevska Rusija in Henrikova kronika Livonije
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Kijevska Rusija in Herson (kolonija)
Horticja
Horticja je največji otok na reki Dneper, dolg 12,5 km in širok do 2,5 km.
Poglej Kijevska Rusija in Horticja
Igor Kijevski
Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.
Poglej Kijevska Rusija in Igor Kijevski
Inge Starejši
Inge Starejši (švedsko Inge Stenkilsson, staronordijsko Ingi Steinkelsson) je bil švedski kralj iz dinastije Stenkil, ki je vladal dvakrat: 1079 - 1084 in 1087- 1105, * ni znano, † okoli 1105.
Poglej Kijevska Rusija in Inge Starejši
Ingrija
Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.
Poglej Kijevska Rusija in Ingrija
Itil
Na sliki so prikazana glavne varjaške trgovske poti: volška trgovska pot (rdeča) in trgovska pot od Varjagov do Grkov (škrlatna). Druge trgovske poti od 8. do 11. stoletja so pobarvane oranžno. Itil je bil glavno trgovsko središče in križišče poti proti vzhodu in jugu.
Poglej Kijevska Rusija in Itil
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Kijevska Rusija in Ivan I. Cimisk
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Poglej Kijevska Rusija in Jaroslav Modri
Jaroslavelj
Jaroslavelj (Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.
Poglej Kijevska Rusija in Jaroslavelj
Jatvingi
Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.
Poglej Kijevska Rusija in Jatvingi
Karakalpaki
Karakalpaki so turška (kipčaška) etnična skupina iz Karakalpakstana v severnozahodnem Uzbekistanu.
Poglej Kijevska Rusija in Karakalpaki
Kasimski kanat
Kasimski kanat ali Kasimsko kraljestvo (tatarsko Касыйм ханлыгы/Касыйм патшалыгы, Kasıjim hanlıgi/Kasıjim patšalıgı, rusko Kasimkovskoje hanstvo/Kasimkovskoje carstvo) je bil tatarski kanat, ruski vazal, ki je obstajal od leta 1452 do 1681 na ozemlju sedanje ruske Rjazanske oblasti s prestolnico Kasimov ob srednjem toku reke Oke.
Poglej Kijevska Rusija in Kasimski kanat
Katedrala iz pločevink
Katedrala iz pločevink oziroma Pločevinkasta stolnica je prva ukrajinska samostojna pravoslavna cerkev v Severni Ameriki.
Poglej Kijevska Rusija in Katedrala iz pločevink
Kazimir I. Poljski
Kazimir I. Obnovitelj (poljsko Kazimierz I Odnowiciel) je bil član dinastije Pjastov in od leta 1040 do svoje smrti knez Poljske, * 25. julij 1016, Krakov, Poljska, † 19. marec 1058, Poznan, Poljska.
Poglej Kijevska Rusija in Kazimir I. Poljski
Kerč
Kerč (Керчь, krimskotatarsko: Keriç, Керч, stara vzhodna slovanščina: Кърчевъ, starogrško: /Pantikapaion; Kerç) je mesto na polotoku Kerč v vzhodnem predelu Krimskega polotoka ob Kerškem prelivu pri vhodu v Azovsko morje.
Poglej Kijevska Rusija in Kerč
Kijevsko zajezitveno jezero
Kijevsko zajezitveno jezero (Київське водосховище, Kijivske vodoshovišče), lokalno tudi Kijevsko morje, je veliko akumulacijsko jezero na reki Dneper severno od ukrajinskega glavnega mesta Kijev.
Poglej Kijevska Rusija in Kijevsko zajezitveno jezero
Kijevsko-Pečerska lavra
Kijevsko-Pečerska lavra, znana tudi kot Kijevski samostan v jamah, je zgodovinski pravoslavni samostan, ki je svoje ime dal enem od mestnih okrožij – Pečerski rajon -, kjer stoji v Kijevu.
Poglej Kijevska Rusija in Kijevsko-Pečerska lavra
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Kijevska Rusija in Kipčaki
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Kijevska Rusija in Knez
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Kijevska Rusija in Komneni
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Poglej Kijevska Rusija in Konstantin IX. Monomah
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Kijevska Rusija in Konstantinopelsko obzidje
Krasnodarski okraj
Krasnodarski okraj (p) je federalni subjekt Rusije (okraj), ki leži v Severnokavkaški regiji v Južni Rusiji in je upravno del Južnega federalnega okrožja.
Poglej Kijevska Rusija in Krasnodarski okraj
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Kijevska Rusija in Krim (polotok)
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Kijevska Rusija in Kumani
Lešek I. Beli
Lešek I. Beli (poljsko Leszek Biały) je bil vojvoda Sandomierza in veliki vojvoda Poljske v letih 1194–1198, 1199, 1206–1210 in 1211–1227, * okoli 1184/1185, † 24. november 1227.
Poglej Kijevska Rusija in Lešek I. Beli
Lešek II. Črni
Lešek II.
Poglej Kijevska Rusija in Lešek II. Črni
Lehiti
Poljskem živela večina lehitskih plemen ''Limes Saxoniae'', meja med Sasi in lehitskimi Obotriti, je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele Schleswig-Holstein Lehiti (poljsko Lechici, nemško Lechiten) ali Lehitska plemena (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje Poljske in vzhodne Nemčije, ki so govorila lehitske jezike.
Poglej Kijevska Rusija in Lehiti
Lemki
Lemki (rusinsko Лeмкы, Lemkŷ, poljsko Łemkowie, ukrajinsko Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v Karpatih in Zakarpatju od Ukrajine in Slovaške do Poljske.
Poglej Kijevska Rusija in Lemki
Leon VI. Modri
Leon VI.
Poglej Kijevska Rusija in Leon VI. Modri
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Kijevska Rusija in Litva
Lublinska unija
Listina Lublinska unija iz leta 1569 Marcello Bacciarelli: ''Lublinska unija''; viteza držita prepletena prapora obeh držav, nad njima pa plapola trak z napisom: ''IN COMMVNE BONVM - COMPLEXV SOCIATA PERENNI'' ("Za skupno dobro - združeni za vedno") Lublinska unija (poljsko Unia lubelska, litovsko Liublino unija) je sporazum, sklenjen 1.
Poglej Kijevska Rusija in Lublinska unija
Mangup
Planota, na kateri je stala trdnjava Mangup Kneževina Teodoro v 13. stoletju Mangup ali Mangup kale (ukrajinsko: Мангуп, rusko: Мангуп, krimskotatarsko: Mangup) je zgodovinska trdnjava na Krimu, zgrajena na planoti kakšnih petnajst kilometrov vzhodno od Sevastopola, antičnega Kersonesa.
Poglej Kijevska Rusija in Mangup
Marija Dobronega
Marija Dobronega Kijevska (ukrajinsko Добронега Володимирівна, Dobronega Volodimirivna, poljsko Dobroniega Maria) je bila kneginja Kijevske Rusije iz Rurikidske dinastije in s poroko s Kazimirjem Obnoviteljem vojvodinja Poljske, * 1012, † 13. december 1087.
Poglej Kijevska Rusija in Marija Dobronega
Miecław
Miecław je bil točaj poljskega kralja Mješka II. Lamberta, ki je leta 1038 razglasil neodvisnost države, v kateri je vladal, od Vojvodine Poljske, * 10./11.
Poglej Kijevska Rusija in Miecław
Mihael III. Pijanec
Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.
Poglej Kijevska Rusija in Mihael III. Pijanec
Mješko II. Lambert
Mješko II.
Poglej Kijevska Rusija in Mješko II. Lambert
Mješko IV. Krivonogi
Mješko (Mječislav) IV.
Poglej Kijevska Rusija in Mješko IV. Krivonogi
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Poglej Kijevska Rusija in Mongolski vpadi v Evropo
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Kijevska Rusija in Mongolsko cesarstvo
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Kijevska Rusija in Moskovska velika kneževina
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Kijevska Rusija in Moskva
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Kijevska Rusija in Mozaik
Mstislav II. Kijevski
Mstislav II.
Poglej Kijevska Rusija in Mstislav II. Kijevski
Nenško avtonomno okrožje
Nenško avtonomno okrožje (Не́нецкий автоно́мный о́круг; Nenjocije awtonomnoj ŋokruk) je federalni subjekt Rusije in avtonomno okrožje Arhangelske oblasti.
Poglej Kijevska Rusija in Nenško avtonomno okrožje
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Kijevska Rusija in Nikifor II. Fokas
Nikitič
Nikitič je priimek več osebnosti.
Poglej Kijevska Rusija in Nikitič
Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nikolaj Ivanovič Kostomarov, rusko-ukrajinski zgodovinar, pisatelj, pesnik in publicist, * 16. maj 1817, sloboda Jurasovka, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 19. april 1885, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Kijevska Rusija in Nikolaj Ivanovič Kostomarov
Nogata
Nogata (rusko in ukrajinsko ногата, nogata, iz arabskega nakada, razvrstiti denar, izbrati dobre primerke in nagd, polnoveljavni, izbrani kovanec, v nasprotju s kovanci manjše kakovosti) je bila ena od enot denarnega sistema Kijevske Rusije v obdobju pred invazijo Mongolov.
Poglej Kijevska Rusija in Nogata
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Kijevska Rusija in Novgorodska republika
Oleg Novgorodski
Oleg Novgorodski (starovzhodnoslovansko: Олег, staronordijsko: Helgi, hazarsko: verjetno Helgu), poznan tudi kot Oleg Prerok (Oleg Vešči), † 912 ali 922, je bil varjaški knez (konung), ki je v zgodnjem 10.
Poglej Kijevska Rusija in Oleg Novgorodski
Ostromirov evangelij
Ostromirov evangelij, napisan v vzhodnoslovanski različici stare cerkvene slovanščine, slovi zaradi njegovih sijajni miniature; na sliki je ''Evangelij po Janezu'' s portretom evangelista Ostromirov evangelij (rusko Остроми́рово Ева́нгелие, Ostromírovo Evángelie) je druga najstarejša in najstarejša na pergamentu pisana knjiga Kijevske Rusije.
Poglej Kijevska Rusija in Ostromirov evangelij
Peter I. Bolgarski
Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.
Poglej Kijevska Rusija in Peter I. Bolgarski
Pisma na brezovem lubju
''Pismo št. 109, fotografija'' Zapisi na kosih brezovega lubja, t. i. pisma na brezovem lubju (берестяны́е гра́моты), povečini najdena v Novgorodu, so pomemben spomenik starovzhodnoslovanske (staroruske) pismenosti iz obdobja od 11.
Poglej Kijevska Rusija in Pisma na brezovem lubju
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Kijevska Rusija in Pjasti
Pliska
Pliska je prva prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva in manjše mesto, zgrajeno na območju nekdanje vasi Aboba.
Poglej Kijevska Rusija in Pliska
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Kijevska Rusija in Plovdiv
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Kijevska Rusija in Polock
Posadnik
Posadnik Šil prosi nadškofa Ivana za blagoslov za gradnjo cerkve; »Povest o posadniku Šilu« Posadnik (rusko посадник, posadnik) je bil župan v nekaterih ruskih mestih in mestnih državah.
Poglej Kijevska Rusija in Posadnik
Prjaniki
Ruski prjaniki Prjániki (množina пря́ники) so tradicionalna ruska sladica.
Poglej Kijevska Rusija in Prjaniki
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Kijevska Rusija in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Kijevska Rusija in Rdeča Hrvaška
Rdeča Rutenija
Rdeča Rutenija ali Rdeča Rusija (latinsko Ruthenia Rubra, Russia Rubra, ukrajinsko Червона Русь, Červona Rus', poljsko Ruś Czerwona, Ruś Halicka, rusko Червонная Русь, Červonnaja Rus', romunsko Rutenia Roșie) je naziv, ki se je od srednjega veka uporabljal za jugozahodni kijevskoruski kneževini Peremišl in Belz.
Poglej Kijevska Rusija in Rdeča Rutenija
Richeza Lotarinška
Richeza Lotarinška (poljsko Rycheza Lotaryńska), imenovana tudi Richenza, Rixa, Ryksa, je bila kneginja iz lotarinške dinastije Ezzonidov, ki je s poroko s poljskim kraljem Mješkom II. Lambertom postala poljska kraljica, * 995/1000, Lorena, † 21. marec 1063, Saalfeld, Nemčija.
Poglej Kijevska Rusija in Richeza Lotarinška
Rjazan
Rjazan (rusko Рязань, Rjazan) je mesto in upravno središče Rjazanske oblasti, Ruska federacija.
Poglej Kijevska Rusija in Rjazan
Rogneda Polocka
Rogneda Polocka je slovansko ime kneginje Ragnhilde, soporoge kijevskega kneza Vladimirja Velikega, * 962, † 1002.
Poglej Kijevska Rusija in Rogneda Polocka
Rogvolod
Rogvolod (belorusko Рагвалод, Ragvalod, rusko Рогволод, Rogvolod) je bil prvi v kronikah omenjeni knez Polacka, ki je vladal od leta 945 do 978, * okoli 920, Västergötland, Švedska, † 978, Polock, zdaj Belorusija.
Poglej Kijevska Rusija in Rogvolod
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Kijevska Rusija in Ruščina
Rurik
Rurik ali Rjurik (rusko: Рюрик, Rjurik, starovzhodnonordijsko: Rørik, kar pomeni »slavni vladar«), * okrog 830, † okrog 879, je bil varjaški poglavar, ki je leta 862 prevzel oblast v Ladogi, zgradil naselje Holmgard v bližini Novgoroda in ustanovil dinastijo Rurikov, ki je vladala v Kijevski Rusiji (do leta 1240), zatem pa v Gališko-Volinski kneževini (do 14.
Poglej Kijevska Rusija in Rurik
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Kijevska Rusija in Rurikidi
Ruska arhitektura
Ruska arhitektura sledi tradiciji, katere korenine segajo v zgodnjo rusko leseno arhitekturo (vključno z različnimi avtohtonimi elementi) in v arhitekturo Kijevske Rusije s središči v Velikem Novgorodu in Kijevu.
Poglej Kijevska Rusija in Ruska arhitektura
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Kijevska Rusija in Ruska književnost
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Kijevska Rusija in Ruska pravoslavna cerkev
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Kijevska Rusija in Ruski kaganat
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.
Poglej Kijevska Rusija in Rutenija
Samostan Pantelejmon
Samostan sv.
Poglej Kijevska Rusija in Samostan Pantelejmon
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Kijevska Rusija in Samuel Bolgarski
Sarkel
Ruševine hazarske trdnjave Sarkel, letalski posnetek iz 1930. let Sarkel ali Sarkil, kar v hazarskem jeziku pomeni »bela hiša«, je bila velika trdnjava, zidana iz kamna in opeke, ki so jo v 830.
Poglej Kijevska Rusija in Sarkel
Seznam invazij in okupacij Ukrajine
Ozemlje današnje Ukrajine je bilo v svoji zgodovini večkrat napadeno ali okupirano.
Poglej Kijevska Rusija in Seznam invazij in okupacij Ukrajine
Seznam obleganj Konstantinopla
Obelganje Konstantinopla leta 1453 Konstantinopel je v dolgi zgodovini Bizantinskega cesarstva doživel številna obleganja, vendar je samo po dveh obleganjih prešel pod tujo oblast: prvič leta 1204, ko so ga v četrti križarski vojni osvojili križarji, in drugič leta 1453, ko so ga osvojili osmanski Turki sultana Mehmeda II..
Poglej Kijevska Rusija in Seznam obleganj Konstantinopla
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Kijevska Rusija in Sigismund I. Poljski
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Kijevska Rusija in Smolensk
Sobor (cerkev)
Cerkev Vasilija Blaženega, Moskva Sobor je običajno glavni tempelj mesta ali samostana, v katerem bogoslužje vodi škof (nadškof, metropolit, patriarh).
Poglej Kijevska Rusija in Sobor (cerkev)
Stara Ladoga
Stara Ladoga (rusko: Ста́рая Ла́дога, finsko: Vanha Laatokka, staronordijsko: Aldeigjuborg) je vas v Volhovskem okrožju Leningrajske oblasti v Rusiji.
Poglej Kijevska Rusija in Stara Ladoga
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Kijevska Rusija in Starovzhodnoslovanščina
Svjatopolk II. Kijevski
Svjatopolk II.
Poglej Kijevska Rusija in Svjatopolk II. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Kijevska Rusija in Svjatoslav I. Kijevski
Tamara Gruzijska
Tamara Gruzijska ali Tamara Velika je bila kraljica Gruzije od leta 1184 do leta 1213, v času gruzijske zlate dobe.
Poglej Kijevska Rusija in Tamara Gruzijska
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Kijevska Rusija in Tartu
Tatarstan
Republika Tatarstan ali preprosto Tatarstan, je avtonomna republika Ruske federacije, ki se nahaja v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Kijevska Rusija in Tatarstan
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Poglej Kijevska Rusija in Tisočletje Rusije
Tmutarakan
Hermonasa in druge grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Tmutarakan (rusko: Тмутарака́нь) je nekdanje mesto na vzhodni obali Kerškega preliva, ki povezuje Črno in Azovsko morje.
Poglej Kijevska Rusija in Tmutarakan
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Kijevska Rusija in Trgovska pot
Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Trgovska pot od Varjagov do Grkov (rusko Путь «из варяг в греки», Put iz varyag v greki, švedsko Vägen från varjagerna till grekerna, grško Εμπορική Οδός Βαράγγων - Ελλήνων) je trgovska pot, ki je povezovala Skandinavijo, Kijevsko Rusijo in Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Kijevska Rusija in Trgovska pot od Varjagov do Grkov
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Kijevska Rusija in Ukrajina
Ukrajinska kultura
Ukrajinski barok, Zlatokupolasti samostan sv. Mihaela v Kijevu Ukrajinska kultura je sestavljena iz materialnih in duhovnih vrednot ukrajinskega ljudstva, ki se je oblikovala skozi njihovo zgodovino.
Poglej Kijevska Rusija in Ukrajinska kultura
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Kijevska Rusija in Varjagi
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Kijevska Rusija in Velika litovska kneževina
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Kijevska Rusija in Veliki Novgorod
Višeslava Kijevska
Višeslava Svjatoslavna Kijevska (rusko Вышеслава Святославна, Višeslava Svjatoslavna, poljsko Wyszesława Światosławówna) je bila kijevska kneginja iz dinastije Rurikidov in s poroko z Boleslavom II. Smelim vojvodinja in nato kraljica Poljske, * okoli 1047, † po 1089.
Poglej Kijevska Rusija in Višeslava Kijevska
Višgorod
Višgorod (ukrajinsko Ви́шгород, Víšgorod) je mesto v Kijevski oblasti, malo severno od ukrajinske prestolnice Kijev.
Poglej Kijevska Rusija in Višgorod
Vikinška doba
Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.
Poglej Kijevska Rusija in Vikinška doba
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Kijevska Rusija in Visoki srednji vek
Vjačeslava Novgorodska
Vjačeslava Novgorodska (rusko Вячеслава новгородская, Vjačeslava Novgorodskaja, poljsko Wierzchosława nowogrodzka) je bila princesa Kijevske Rusije z rodbine Rurik, po poroki z Boleslavom IV. Kodravim vojvodinja Mazovije in Kujavije in od leta 1146 velika kneginja Poljske, * ok.
Poglej Kijevska Rusija in Vjačeslava Novgorodska
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Kijevska Rusija in Vladimir I. Kijevski
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Poglej Kijevska Rusija in Vladimir Monomah
Vladimir, Rusija
Vladimir je mesto v Rusiji in glavno mesto Vladimirske oblasti.
Poglej Kijevska Rusija in Vladimir, Rusija
Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimiro-Suzdalska kneževina (1157 - 1329) (Vladimiro-Suzdal'skoje knjažestvo) je bila ena izmed kneževin, ki so v 12. stoletju nasledile Kijevsko Rusijo.
Poglej Kijevska Rusija in Vladimiro-Suzdalska kneževina
Vladimirska mati Božja
Vladimirska mati Božja, znana tudi kot Vladimirska Devica, Vladimirska Gospa (rusko Влади́мирская ико́на Бо́жией Ма́тери, ukrajinsko Вишгородська ікона Божої Матері) in Vladimirska Bogorodica (grško Θεοτόκος τουΒλαντίμιρ), je bizantinska ikona iz 12.
Poglej Kijevska Rusija in Vladimirska mati Božja
Vladislav II. Izgnanec
Vladislav II.
Poglej Kijevska Rusija in Vladislav II. Izgnanec
Vojvoda (vojaški čin)
heraldiki Vojvoda (latinsko belli dux) je izraz slovanskega porekla, s katerim so prvotno naslavljali vojaškega poveljnika.
Poglej Kijevska Rusija in Vojvoda (vojaški čin)
Volška trgovska pot
V srednjem veku je Volška trgovska pot povezala severno Evropo in severozahodno Rusijo s Kaspijskim jezerom, preko reke Volge.
Poglej Kijevska Rusija in Volška trgovska pot
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Kijevska Rusija in Volga
Vrhovna rada
Vrhovna rada Ukrajine (ukrajinska okrajšava ВРУ), pogosto le Vrhovna rada ali samo Rada, je enodomni parlament Ukrajine.
Poglej Kijevska Rusija in Vrhovna rada
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Poglej Kijevska Rusija in Vsevolod I. Kijevski
Zadonščina
Zadonščina (Задонщина, kar bi se lahko prevedlo kot "dežela onkraj Dona") je ruski literarni spomenik iz poznega 14.
Poglej Kijevska Rusija in Zadonščina
Zahodni Poljani
Zahodni Slovani v 9.–10. stoletju ''Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum'' (''Dejanja hamburških škofov'') Adama Bremenskega z leta 1073 omenja tudi Poljane: ''"trans Oddaram sunt Polanos"'' (''onkraj Odre so Poljani'') Zahodni Poljani (poljsko Polanie, iz staroslovanskega pole, polje) so bili zahodnoslovansko in lehitsko pleme, od 6.
Poglej Kijevska Rusija in Zahodni Poljani
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Kijevska Rusija in Zaporoški kozaki
Zbislava Kijevska
Zbislava Kijevska (ukrajinsko Збислава Святополківна, Zbislava Svjatopolkina, rusko Сбыслава Святополковна, Zbislava Svjatopolkovna, poljsko Zbysława kijowska) je bila princesa iz kijevske dinastije Rurikidov in s poroko z Boleslavom III. Krivoustim velika vojvodinja Poljske, * ok.
Poglej Kijevska Rusija in Zbislava Kijevska
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Kijevska Rusija in Zgodovina minulih let
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Kijevska Rusija in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Kijevska Rusija in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Rusije
Zgodovina Rusije je opisana v vrsti člankov.
Poglej Kijevska Rusija in Zgodovina Rusije
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Kijevska Rusija in Zgodovina Ukrajine
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Kijevska Rusija in Zlata horda
Zlata vrata, Kijev
Zlata vrata (ukrajinsko Золоті ворота, Zoloti vorota) so bila v 11.
Poglej Kijevska Rusija in Zlata vrata, Kijev
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Poglej Kijevska Rusija in Zlati rog
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kijevska Rusija in 1018
1019
1019 (MXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Kijevska Rusija in 1019
1068
1068 (MLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kijevska Rusija in 1068
1073
1073 (MLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kijevska Rusija in 1073
1077
1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kijevska Rusija in 1077
1093
1093 (MXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kijevska Rusija in 1093
1113
1113 (MCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kijevska Rusija in 1113
1169
1169 (MCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kijevska Rusija in 1169
1199
1199 (MCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Kijevska Rusija in 1199
1205
1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kijevska Rusija in 1205
1207
1207 (MCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kijevska Rusija in 1207
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kijevska Rusija in 1218
1223
1223 (MCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kijevska Rusija in 1223
912
912 (CMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kijevska Rusija in 912