Kazalo
26 odnosi: Bikarbonat, Biologija, Claude Louis Berthollet, Dietil eter, Dušikov dioksid, Etilenglikol, Haber-Boschev proces, Hessov zakon, Higroskopnost, Kemija, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemijski zakon, Kemijsko ravnotežje, Keto-enolna tavtomerija, Kislina, Koncentracija, Konstanta disociacije kisline, Korozija, Le Chatelierovo načelo, Natrijev sulfat, Ravnovesno stanje (fizika), Reverzibilna reakcija, Seznam kemijskih vsebin, Skarn, Wöhlerjeva sinteza.
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Bikarbonat
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Biologija
Claude Louis Berthollet
Claude Louis Berthollet je bil savojsko-francoski kemik, ki je leta 1804 postal podpredsednik francoskega Senata, * 9. december 1748, Talloires, Francija, † 6. november 1822, Arcueil, Francija.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Claude Louis Berthollet
Dietil eter
Dietilni eter, znan tudi kot eter in etoksietan, je bistra, brezbarvna in zelo vnetljiva tekočina z nizkim vreliščem in značilnim vonjem.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Dietil eter
Dušikov dioksid
Dušikov dioksid ali dušikov(IV) oksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od več dušikovih oksidov.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Dušikov dioksid
Etilenglikol
Etilenglikol (IUPAC ime: etan-1,2-diol) je organska spojina s formulo (CH2OH)2.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Etilenglikol
Haber-Boschev proces
Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Haber-Boschev proces
Hessov zakon
Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Hessov zakon
Higroskopnost
Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Higroskopnost
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Kemija
Kemijska kinetika
Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Kemijska kinetika
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Kemijska reakcija
Kemijski zakon
Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Kemijski zakon
Kemijsko ravnotežje
Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Kemijsko ravnotežje
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Keto-enolna tavtomerija
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Kislina
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Koncentracija
Konstanta disociacije kisline
Konstanta kisline Ka (poznana tudi kot disociacijska konstanta kisline, konstanta disociacije kisline ali kislinsko-ionizacijska konstanta) je merilo moči neke kisline - njene kislosti.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Konstanta disociacije kisline
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Korozija
Le Chatelierovo načelo
Le Châtelierovo načelo ali zakon kemijskega ravnotežja, včasih tudi Le Châtelier-Braunovo načelo, je načelo, po katerem se lahko predvidi vpliv spremembe reakcijskih pogojev na kemijsko ravnotežje.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Le Chatelierovo načelo
Natrijev sulfat
Natrijev sulfat je natrijeva sol žveplove kisline.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Natrijev sulfat
Ravnovesno stanje (fizika)
Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Ravnovesno stanje (fizika)
Reverzibilna reakcija
Reverzibilna reakcija je kemijska reakcija, v kateri reaktanti tvorijo produkte, ki med seboj reagirajo in tvorijo reaktante: V gornji hipotetični reakciji reaktanta A in B reagirata in tvorita produkta C in D. V povratni reakciji med seboj reagirata C in D in tvorita A in B. Reverzibilna reakcije se po tem razlikuje od termodinamičnega reverzibilnega procesa.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Reverzibilna reakcija
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Seznam kemijskih vsebin
Skarn
ZDA) Skarn v polarizirani svetlovi Roženec Skarn je star švedski rudarski izraz za silikatno jalovino (amfibol, piroksen, granat itd.) v nekaterih železovih rudah in sulfidnih skladih iz arhaika, predvsem tisto, ki je nastala iz apnenca in dolomita.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Skarn
Wöhlerjeva sinteza
Wöhlerjeva sinteza je pretvorba amonijevega cianata v sečnino.
Poglej Kemijsko ravnotežje in Wöhlerjeva sinteza
Prav tako znan kot Konstanta ravnotežja.