Kazalo
17 odnosi: Barometrska enačba, Džul na mol, Difuzija, Donnanovo ravnovesje, Fazni prehod, Fazno pravilo, Fermi-Diracova statistika, Fizikalna kemija, Henryjev zakon, Intenzivna količina, Kemijska reakcija, Koligativne lastnosti raztopin, Raoultov zakon, Ravnovesje, Ravnovesno stanje (fizika), Seznam fizikalnih vsebin, Zvišanje vrelišča.
Barometrska enačba
ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.
Poglej Kemijski potencial in Barometrska enačba
Džul na mol
Džúl na mól (oznaka J/mol) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot, ki meri energijo, preračunano na množino snovi.
Poglej Kemijski potencial in Džul na mol
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Kemijski potencial in Difuzija
Donnanovo ravnovesje
Donnanovo ravnovésje opisuje primer, ko vsaj ena vrsta nabitih delcev (ionov ali ioniziranih molekul) ne more prehajati prek polprepustne membrane.
Poglej Kemijski potencial in Donnanovo ravnovesje
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Kemijski potencial in Fazni prehod
Fazno pravilo
Fázno pravílo (tudi Gibbsovo fázno pravílo) podaja število prostostnih stopenj zaprtega sistema (s) v stanju termodinamskega ravnovesja kot funkcijo števila ločenih faz (f) in števila kemijskih komponent (k) v sistemu: V 1870.
Poglej Kemijski potencial in Fazno pravilo
Fermi-Diracova statistika
Fermi-Diracova statistika je kvantna statistika, ki velja za fermione, kvantne delce, za katere velja izključitveno načelo in imajo polovičen spin (1/2, 3/2, 5/2,...). Za Fermi-Diracovo statistiko je verjetnostna funkcija delcev v stanju z energijo \epsilon_i: kjer je.
Poglej Kemijski potencial in Fermi-Diracova statistika
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Kemijski potencial in Fizikalna kemija
Henryjev zakon
William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.
Poglej Kemijski potencial in Henryjev zakon
Intenzivna količina
Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.
Poglej Kemijski potencial in Intenzivna količina
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Kemijski potencial in Kemijska reakcija
Koligativne lastnosti raztopin
Koligativne lastnosti raztopin so tiste lastnosti raztopin, ki so odvisne samo od razmerja števila delcev topljenca in topila in neodvisne od vrste prisotnih delcev.
Poglej Kemijski potencial in Koligativne lastnosti raztopin
Raoultov zakon
Diagram parnih tlakov idealne zmesi komponent ''A'' in ''B''. Čista komponenta ''A'' ima višji parni tlak (pA0, leva ordinatna os) od komponente ''B'' (''pB0,'' desna ordinatna os), zato ima nižjo temperaturo vrelišča.
Poglej Kemijski potencial in Raoultov zakon
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Poglej Kemijski potencial in Ravnovesje
Ravnovesno stanje (fizika)
Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.
Poglej Kemijski potencial in Ravnovesno stanje (fizika)
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kemijski potencial in Seznam fizikalnih vsebin
Zvišanje vrelišča
Zvišanje vrelišča je pojav, da je vrelišče raztopine z nehlapnim topljencem višje od vrelišča čistega topila.