Kazalo
69 odnosi: Agri decumates, Akvitanska Galija, Armoriški Veneti, Atrebati, Avstrija, Škotska gelščina, Baltoslovanski jeziki, Boji, Bretonščina, Britanska veja otoških keltskih jezikov, Carnuntum, Celinski keltski jeziki, Celje, Eburoni, Enya, Galatščina, Galščina, Galicijščina, Galija, Galski imperij, Gelska veja otoških keltskih jezikov, Glina (reka), Hibernija, Indoevropski etimološki slovar, Indoevropski jeziki, Indoevropski prajezik, Irska gelščina, Italski jeziki, Kaledonija, Karantanija, Kelti, Keltiberščina, Keltiberi, Keltska umetnost, Kimbri, Kornijščina, Kositer, Kostoboki, Kultura žarnih grobišč, Kumbrijščina, Lepontščina, Ljudska latinščina, Lugi, Luka Repanšek, Manska gelščina, Matilo, Mesapi, Morini, Noriščina, Orobi, ... Razširi indeks (19 več) »
Agri decumates
Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.
Poglej Keltski jeziki in Agri decumates
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Keltski jeziki in Akvitanska Galija
Armoriški Veneti
Galija in sosednje dežele v 1. stoletju pr. n. št. (s prikazom najpomembnejših ljudstev, naselbin in rek). Veneti so bili staroveško keltsko ljudstvo na območju francoskega polotoka Bretanja, ki se je v rimski dobi imenoval Armorika.
Poglej Keltski jeziki in Armoriški Veneti
Atrebati
Atrebati (latinsko Atrebates, edn. Atrebas), belgijsko pleme, ki je pred rimsko okupacijo prebivalo v Galiji in Veliki Britaniji.
Poglej Keltski jeziki in Atrebati
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Keltski jeziki in Avstrija
Škotska gelščina
Škótska gélščina ali škótščina (Gàidhlig na h-Alba) spada skupaj z irsko gelščino in mansko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Škotska gelščina
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Keltski jeziki in Baltoslovanski jeziki
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Poglej Keltski jeziki in Boji
Bretonščina
Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Bretonščina
Britanska veja otoških keltskih jezikov
Britanska veja otoških keltskih jezikov so jeziki otoške keltske jezikovne skupine.
Poglej Keltski jeziki in Britanska veja otoških keltskih jezikov
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Keltski jeziki in Carnuntum
Celinski keltski jeziki
Celinski keltski jeziki so podskupina keltskih jezikov, ki obsega danes izumrle keltske jezike, ki so se v starem veku govorili na evropski celini.
Poglej Keltski jeziki in Celinski keltski jeziki
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Keltski jeziki in Celje
Eburoni
Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.
Poglej Keltski jeziki in Eburoni
Enya
Enya (rojena Eithne Patricia Ní Bhraonáin), irska pevka in glasbenica, 17. maj 1961, Gweedore, grofija Donegal, Irska.
Poglej Keltski jeziki in Enya
Galatščina
Galatščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti v pokrajini Galatiji v Mali Aziji.
Poglej Keltski jeziki in Galatščina
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Keltski jeziki in Galščina
Galicijščina
Galicijščina (galicijsko galego ali lingua galega) je iberoromanski jezik, ki se govori v pokrajini Galicija v severozahodni Španiji in kjer je galicijščina poleg španščine uradni jezik.
Poglej Keltski jeziki in Galicijščina
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Keltski jeziki in Galija
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Keltski jeziki in Galski imperij
Gelska veja otoških keltskih jezikov
Gelska veja otoških keltskih jezikov (tudi goidelska veja ali gelščina) so jeziki otoške keltske jezikovne skupine.
Poglej Keltski jeziki in Gelska veja otoških keltskih jezikov
Glina (reka)
Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Keltski jeziki in Glina (reka)
Hibernija
Karta iz leta 1654, na kateri je Irska označena kot Hibernija Hibernija (grško in, latinsko – mrzla dežela), klasično latinsko ime otoka Irska, povzeto po njegovem imenu v grških geografskih spisih.
Poglej Keltski jeziki in Hibernija
Indoevropski etimološki slovar
Indoevropski etimološki slovar (angleško Indo-European Etymological Dictionary), znan tudi z angleško kratico IEED je raziskovalni projekt Oddelka za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na Univerzi v Leidnu, ki ga je začel Peter Schrijver z ekipo leta 1991.
Poglej Keltski jeziki in Indoevropski etimološki slovar
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Keltski jeziki in Indoevropski jeziki
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Indoevropski prajezik
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Irska gelščina
Italski jeziki
Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Italski jeziki
Kaledonija
Kaledonija (latinsko), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje province Britanije.
Poglej Keltski jeziki in Kaledonija
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Keltski jeziki in Karantanija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Keltski jeziki in Kelti
Keltiberščina
Keltiberščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti na Iberskem polotoku.
Poglej Keltski jeziki in Keltiberščina
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Keltski jeziki in Keltiberi
Keltska umetnost
Keltska umetnost je povezana z ljudmi, znanimi kot Kelti, tistimi, ki so govorili keltske jezike v Evropi od prazgodovine do sodobnega obdobja, pa tudi umetnosti starodavnih ljudstev, katerih jezik je negotov, vendar imajo kulturne in slogovne podobnosti z govorci keltskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Keltska umetnost
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Poglej Keltski jeziki in Kimbri
Kornijščina
Kórnijščina (Kernowek) spada skupaj z bretonščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Kornijščina
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Keltski jeziki in Kositer
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.
Poglej Keltski jeziki in Kostoboki
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Poglej Keltski jeziki in Kultura žarnih grobišč
Kumbrijščina
Kúmbrijščina je izumrl keltski jezik.
Poglej Keltski jeziki in Kumbrijščina
Lepontščina
Lepontščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili keltski Leponti v severni Italiji, v rimski provinci Cisalpski Galiji (Gallia Cisalpina), kjer sicer obstajajo sledovi dveh starih keltskih jezikov: lepontskega in galskega.
Poglej Keltski jeziki in Lepontščina
Ljudska latinščina
Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.
Poglej Keltski jeziki in Ljudska latinščina
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Keltski jeziki in Lugi
Luka Repanšek
Luka Repanšek, slovenski jezikoslovec, filolog, primerjalni jezikoslovec, indo-iranist, sanskrtist, keltolog, univerzitetni profesor (docent), * 6. december 1987, Ljubljana.
Poglej Keltski jeziki in Luka Repanšek
Manska gelščina
Mánska gélščina ali mánščina (Gaelg) spada skupaj z irsko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Manska gelščina
Matilo
Leidnu Spodnji Germaniji'', ki so jih nakopičili ob južnem bregu takratnega Rena, tvorijo močno utrjeno mejno črto. ''Matilo'' je na karti označen s številko 4. Utrdbe so prikazane kot kvadrat, mesta kot trikotnik, naselja kot pika. Leidnu Južno Nizozemsko, ki prikazuje Matilovo lokacijo Matilo ali Matilone je bila nekoč rimska utrdba (castellum) v današnjem Leidnu.
Poglej Keltski jeziki in Matilo
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Keltski jeziki in Mesapi
Morini
Karta antične Belgike Morini so bili antično belgijsko pleme.
Poglej Keltski jeziki in Morini
Noriščina
Noriščina ali vzhodnokeltski jezik je nerazvrščen celinski keltski jezik.
Poglej Keltski jeziki in Noriščina
Orobi
Orobi, Oromobi ali Orumbovi so bili keltsko-ligursko ljudstvo, v železni dobi naseljeno v okolici sedanjega Coma in Bergama v severni Italiji.
Poglej Keltski jeziki in Orobi
Oroslav Caf
Oroslav Caf (tudi Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, * 13. april 1814, Zgornje Verjane v Slovenskih Goricah, † 3. julij 1874, Ptuj.
Poglej Keltski jeziki in Oroslav Caf
Otoški keltski jeziki
Otoški keltski jeziki so jeziki keltske jezikovne skupine, ki so se razvili iz britanskih in gelskih narečij otoških keltskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Otoški keltski jeziki
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Keltski jeziki in Pécs
Piktijščina
Piktijščina je izumrl keltski jezik, ki so ga nekoč govorili na območju Velike Britanije.
Poglej Keltski jeziki in Piktijščina
Pokrajinski muzej Maribor
Pokrajinski muzej Maribor je splošni muzej, ki se ukvarja z zbiranjem, varovanjem, ohranjanjem, raziskovanjem, razstavljanjem in populariziranjem premične kulturne dediščine s področja arheologije, etnologije in širše kulturne zgodovine na prostoru širše mariborske regije.
Poglej Keltski jeziki in Pokrajinski muzej Maribor
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Keltski jeziki in Retija
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Keltski jeziki in Rimska Britanija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Keltski jeziki in Rimsko cesarstvo
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Keltski jeziki in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam jezikov
To je seznam jezikov sveta, zložen po abecedi s slovenskimi imeni.
Poglej Keltski jeziki in Seznam jezikov
Seznam jezikovnih družin in jezikov
Ta članek je seznam vseh jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Seznam jezikovnih družin in jezikov
Seznam kod ISO 639-2
ISO 639 ima tri sezname kod.
Poglej Keltski jeziki in Seznam kod ISO 639-2
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.
Poglej Keltski jeziki in Stara angleščina
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Keltski jeziki in Toharščina
Valižanščina
Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Keltski jeziki in Valižanščina
York
York je obzidano mesto na sotočju rek Ouse in Foss v severnem Yorkshireu v Angliji.
Poglej Keltski jeziki in York
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Keltski jeziki in Zahodna Evropa
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Keltski jeziki in Zürich
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Keltski jeziki in Zvalnik
Prav tako znan kot Keltska jezikovna skupina, Keltski jezik, Živi keltski jeziki.