Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Alanya, Alâeddinova mošeja, Hadrijanova vrata, Karamanidi, Kejhusrev I., Kejhusrev II., Kejkavus I., Konya, Mevlanov muzej, Mošeja Yivli Minare, Most čez Eurymedon, Seldžuki, Sultanat Rum, Sultanhanı, 1188, 1230, 1235, 1237.
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Novo!!: Kejkubad I. in Alanya · Poglej več »
Alâeddinova mošeja
Alâeddinova mošeja (turško Alâeddin Camii) je glavni spomenik na citadeli Konya v Turčiji.
Novo!!: Kejkubad I. in Alâeddinova mošeja · Poglej več »
Hadrijanova vrata
Hadrijanova vrata ali Üçkapılar ("Trojna vrata" v turščini) je slavolok v Antalyi v Turčiji, ki je bil zgrajen v imenu rimskega cesarja Hadrijana, ki je leta 130 obiskal mesto.
Novo!!: Kejkubad I. in Hadrijanova vrata · Poglej več »
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Novo!!: Kejkubad I. in Karamanidi · Poglej več »
Kejhusrev I.
Kejhusrev I. (staro anatolsko turško كَیخُسرو, Ghiyāth ad-Dīn Kaykhusraw bin Qilij Arslān, perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان) je bil enajsti in najmlajši sin Kilič Arslana II., * neznano, † 1211, Alaşehir.
Novo!!: Kejkubad I. in Kejhusrev I. · Poglej več »
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Novo!!: Kejkubad I. in Kejhusrev II. · Poglej več »
Kejkavus I.
Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.
Novo!!: Kejkubad I. in Kejkavus I. · Poglej več »
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Novo!!: Kejkubad I. in Konya · Poglej več »
Mevlanov muzej
Mevlânov Muzej (turško Mevlânâ Müzesi) je v Konyi, v Turčiji in je mavzolej Jalal ad-Din Muhammada Rumija, perzijskega sufističnega mistika, znan tudi pod imenom Mevlânâ ali Rumi.
Novo!!: Kejkubad I. in Mevlanov muzej · Poglej več »
Mošeja Yivli Minare
Alaaddinova mošeja ali mošeja Yivli Minare (dobesedno: mošeja 'brazdastega minareta'), ki se v Antalyi pogosto imenuje tudi mošeja Ulu (turško Antalya Ulu Camii, 'Velika mošeja'), je zgodovinska mošeja, ki jo je zgradil anatolski seldžuški sultan Alaaddin Keykubad I. je del külliye (kompleksa objektov), ki obsega Yivli mošejo, medreso Gıyaseddina Keyhüsreva, Seldžuško in Derviševo ložo ter obokani grobnici Zincirkıran in gospe Nigâr.
Novo!!: Kejkubad I. in Mošeja Yivli Minare · Poglej več »
Most čez Eurymedon
Most čez Eurymedon je bil poznorimski most čez reko Eurymedon (sodobna Köprüçay), blizu Aspendosa, v Pamfiliji v južni Anatoliji.
Novo!!: Kejkubad I. in Most čez Eurymedon · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Kejkubad I. in Seldžuki · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Kejkubad I. in Sultanat Rum · Poglej več »
Sultanhanı
Sultanhanı je mesto (belde) v provinci Aksaray, Turčija.
Novo!!: Kejkubad I. in Sultanhanı · Poglej več »
1188
1188 (MCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Kejkubad I. in 1188 · Poglej več »
1230
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Kejkubad I. in 1230 · Poglej več »
1235
1235 (MCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Kejkubad I. in 1235 · Poglej več »
1237
1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Kejkubad I. in 1237 · Poglej več »
