Hitreje kot brskalnik!
7 odnosi: Alâeddinova mošeja, Kejhusrev I., Kejkubad I., Peta križarska vojna, Seldžuki, Sultanat Rum, 1220.
Alâeddinova mošeja
Alâeddinova mošeja (turško Alâeddin Camii) je glavni spomenik na citadeli Konya v Turčiji.
Novo!!: Kejkavus I. in Alâeddinova mošeja · Poglej več »
Kejhusrev I.
Kejhusrev I. (staro anatolsko turško كَیخُسرو, Ghiyāth ad-Dīn Kaykhusraw bin Qilij Arslān, perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان) je bil enajsti in najmlajši sin Kilič Arslana II., * neznano, † 1211, Alaşehir.
Novo!!: Kejkavus I. in Kejhusrev I. · Poglej več »
Kejkubad I.
| type.
Novo!!: Kejkavus I. in Kejkubad I. · Poglej več »
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Novo!!: Kejkavus I. in Peta križarska vojna · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Kejkavus I. in Seldžuki · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Kejkavus I. in Sultanat Rum · Poglej več »
1220
1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Kejkavus I. in 1220 · Poglej več »
