Hitreje kot brskalnik!
62 odnosi: Akvinkum, Alba Iulia, Astorga, Španija, Augusta Raurica, Čedad, Basel, Baselski Münster, Bazilika sv. Kastorja, Koblenz, Burnum, Caerleon, Caernarfon, Carnuntum, Castra Vetera, Delta Ren - Meuse - Šelda, Elbasan, Emona, Flevum, Galicija (Španija), Gospodarstvo Rimskega cesarstva, Grad Biblos, Grad Valkhof, Heidelberg, Hipodamov načrt, Islamska arhitektura, Kraljeva pfalca, Krožni grad, Lahn, Maastricht, Mainz, Majna, Marijina bazilika, Maastricht, Medinet Madi, Mehmed II. Osvajalec, Monza, Nijmegen, Osroena (rimska provinca), Palatinska vrata, Panonski limes, Pavia, Piacenza, Podgradje, Pretorij, Ptuj, Puščavski gradovi, Ratiaria, Rüdesheim ob Renu, Rimska utrdba Castra, Sacra di San Michele, Salerno, Samostan Heiligenkreuz, ..., Singidunum, Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija), Tilurium, Tours, Tourska stolnica, Tourski amfiteater, Trajanov most, Trdnjava Ostrovica, Veliki Sveti Bernard, Vittorio Veneto, Zwammerdam, 13 pr. n. št.. Razširi indeks (12 več) »
Akvinkum
Stanovanjski del Akvinka Akvinkum (latinsko: Aquincum), rimski tabor (castra) in kasneje mesto v Spodnji Panoniji na desnem bregu Donave v sedanjem Starem Budimu (Óbuda), ki je bilo del rimskega mejnega obrambnega sistema.
Novo!!: Kastrum in Akvinkum · Poglej več »
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Novo!!: Kastrum in Alba Iulia · Poglej več »
Astorga, Španija
Astorga je občina in mesto v Španiji, v osrednjem območju province León v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon, 43 kilometrov jugozahodno od prestolnice province.
Novo!!: Kastrum in Astorga, Španija · Poglej več »
Augusta Raurica
Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.
Novo!!: Kastrum in Augusta Raurica · Poglej več »
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Kastrum in Čedad · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Kastrum in Basel · Poglej več »
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Novo!!: Kastrum in Baselski Münster · Poglej več »
Bazilika sv. Kastorja, Koblenz
Južna stran Bazilike sv. Kastorja z vrtom Notranjost Bazilika sv.
Novo!!: Kastrum in Bazilika sv. Kastorja, Koblenz · Poglej več »
Burnum
Ante Vrankovič: kamniti loki rimskega tabora Burnum Burnum je bil vojaški tabor in antično naselje v Dalmaciji.
Novo!!: Kastrum in Burnum · Poglej več »
Caerleon
Caerleon (/kərliːən/; valižansko Caerllion) je primestno naselje in skupnost ob reki Usk na severnem obrobju mesta Newport, Wales.
Novo!!: Kastrum in Caerleon · Poglej več »
Caernarfon
Caernarfon (/ kərnɑːrvən /; valižansko) je kraljevsko mesto, skupnost in pristanišče v Gwyneddu, Wales, kjer živi 9615 prebivalcev (stanje 2011).
Novo!!: Kastrum in Caernarfon · Poglej več »
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Novo!!: Kastrum in Carnuntum · Poglej več »
Castra Vetera
Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.
Novo!!: Kastrum in Castra Vetera · Poglej več »
Delta Ren - Meuse - Šelda
Osrednji in severni del delte Ren-Meuse (Šelda ni vidna) Razdelitev vode Rena in Meuse med različnimi vejami njune delte (Šelda spodaj levo) Delta Ren - Meuse - Šelda rečna delta na Nizozemskem, ki jo tvori sotočje Rena, Meuse in reke Šelda.
Novo!!: Kastrum in Delta Ren - Meuse - Šelda · Poglej več »
Elbasan
Elbasan (albansko Elbasani ali Elbasan) je mesto in občina v osrednji Albaniji ter glavno mesto istoimenskega okrožja, ki stoji ob bregu reke Škumbin.
Novo!!: Kastrum in Elbasan · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Kastrum in Emona · Poglej več »
Flevum
Spodnje Germanije blizu Fectia Rimske fortifikacije na Nizozemskem Flevum je bil kastrum in pristanišče Rimljanov v Friziji (sedanji Severni Holandiji), zgrajeno zaradi želje cesarja Avgusta po osvojitvi germanskih poseljenih ozemlji med reko Ren in Labo.
Novo!!: Kastrum in Flevum · Poglej več »
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Novo!!: Kastrum in Galicija (Španija) · Poglej več »
Gospodarstvo Rimskega cesarstva
Moses Finley, glavni zagovornik primitivističnega pogleda na rimsko gospodarstvo, je menil, da je bilo gospodarstvo nerazvito in premalo izkoriščeno in da je bila zanj značilna samooskrba.
Novo!!: Kastrum in Gospodarstvo Rimskega cesarstva · Poglej več »
Grad Biblos
Grad Biblos je križarski grad v Biblosu v Libanonu.
Novo!!: Kastrum in Grad Biblos · Poglej več »
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Novo!!: Kastrum in Grad Valkhof · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Kastrum in Heidelberg · Poglej več »
Hipodamov načrt
Enostaven '''mrežni tloris''' v mestu Windermere, Florida Hipodamov načrt ali mrežni tloris je načrt mesta, v katerem so ulice razvrščene pravokotno oziroma se vse ulice sekajo izključno pod pravim kotom.
Novo!!: Kastrum in Hipodamov načrt · Poglej več »
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Novo!!: Kastrum in Islamska arhitektura · Poglej več »
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Novo!!: Kastrum in Kraljeva pfalca · Poglej več »
Krožni grad
Krožni grad je grad z dvema ali več krožnimi obzidji, tako da je notranja stena višja od zunanje.
Novo!!: Kastrum in Krožni grad · Poglej več »
Lahn
Reka Lahn je 245,6 kilometrov dolg desni (ali vzhodni) pritok reke Ren v Nemčiji.
Novo!!: Kastrum in Lahn · Poglej več »
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Novo!!: Kastrum in Maastricht · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Kastrum in Mainz · Poglej več »
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Novo!!: Kastrum in Majna · Poglej več »
Marijina bazilika, Maastricht
Marijina bazilika (nizozemsko: Basiliek van Onze-Lieve-vrouw; limburščina / maastrichtščina Slevrouwe) je romanska cerkev v zgodovinskem središču Maastrichta na Nizozemskem.
Novo!!: Kastrum in Marijina bazilika, Maastricht · Poglej več »
Medinet Madi
Medinet Madi je arheološko najdišče v jugozahodnem Fajumu, Egipt, z ostanki grško-rimskega mesta templjem boginje-kobre Renenutet.
Novo!!: Kastrum in Medinet Madi · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Kastrum in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Novo!!: Kastrum in Monza · Poglej več »
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Novo!!: Kastrum in Nijmegen · Poglej več »
Osroena (rimska provinca)
Osroena (antično grško, Osroené) je bila rimska provinca, ki je trajala skoraj 400 let.
Novo!!: Kastrum in Osroena (rimska provinca) · Poglej več »
Palatinska vrata
Palatinska vrata (italijansko: Porta Palatina ali Porte Palatine; piemontsko Tor Roman-e) so mestna vrata iz rimske dobe v Torinu v Italiji.
Novo!!: Kastrum in Palatinska vrata · Poglej več »
Panonski limes
Panonski limes (latinsko Limes Pannonicus, nemško Pannonischer Limes) je tisti del stare rimske utrjene meje, znane kot Donavski limes, ki poteka približno 420 km od rimskega tabora Klosterneuburg v Dunajski kotlini v Avstriji do kastruma v Singidunum (Beograd) v današnji Srbiji.
Novo!!: Kastrum in Panonski limes · Poglej več »
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Novo!!: Kastrum in Pavia · Poglej več »
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Novo!!: Kastrum in Piacenza · Poglej več »
Podgradje
Podgradje je oblika poselitve, ki je nastala pod oz.
Novo!!: Kastrum in Podgradje · Poglej več »
Pretorij
Model pretorija v Kölnu:s 34 ha površine je bil eden največjih v Spodnji Germaniji Skica poznorimskega obcestnega pretorija pri kastelu Argentovarija (Francija) in temelji term Jezus zapušča Pilatov pretorij (sodno dvorano) (poznosrednjeveška slika) Latinski izraz praetorium ali prœtorium ali pretorij je prvotno pomenil generalov šotor v rimskem kastrumu, kastelu ali taboruSmith, William.
Novo!!: Kastrum in Pretorij · Poglej več »
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Novo!!: Kastrum in Ptuj · Poglej več »
Puščavski gradovi
Omajadski puščavski gradovi, od katerih so jordanski gradovi imenitnejši del, so utrjene palače ali gradovi oziroma trdnjave v takratni omajadski provinci Bilad ash-Sham.
Novo!!: Kastrum in Puščavski gradovi · Poglej več »
Ratiaria
Severni Balkan v 6. stoletju dekurionu in pontifiku rimske kolonije Ratiaria; napis se glasi: D (is) M (Anibus) / L (uci) Tetti / Rufi dec(urionis) / Pontif (ICIS) / col (onia) Svet (Iaria) / Fonteia / nus frat (s); lapidarij Narodnega arheološkega institute in muzeja, Sofija Ratiaria Raetiaria, Retiaria, Reciaria ali Razaria (bolgarsko Рациария, Raciarija, grško, Razaría metrópolis) je bilo mesto, ki so ga v 4.
Novo!!: Kastrum in Ratiaria · Poglej več »
Rüdesheim ob Renu
Rüdesheim Rüdesheim ob Renu je mesto vina v hessenskem okrožju Rheingau-Taunus ob vznožju Niederwalda na južnem prehodu v srednjo dolino Rena.
Novo!!: Kastrum in Rüdesheim ob Renu · Poglej več »
Rimska utrdba Castra
Rimska utrdba Castra ali Castra Ad Fluvium Frigidum je vojaški tabor v Sloveniji, ki se nahaja v središču Ajdovščine.
Novo!!: Kastrum in Rimska utrdba Castra · Poglej več »
Sacra di San Michele
Sacra di San Michele, včasih znana kot Samostan svetega Mihaela, je verski kompleks na Mount Pirchiriano, ki se nahaja na južni strani Val di Susa s pogledom na vasi Avigliana in Chiusa di San Michele, v Piemontu, v severozahodni Italije.
Novo!!: Kastrum in Sacra di San Michele · Poglej več »
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Novo!!: Kastrum in Salerno · Poglej več »
Samostan Heiligenkreuz
Pogled z juga na samostan Heiligenkreuz v Wienerwaldu Samostan Heiligenkreuz je cistercijanski samostan (OCist) pri Heiligenkreuzu v Dunajskem gozdu (Wienerwald) v Spodnji Avstriji.
Novo!!: Kastrum in Samostan Heiligenkreuz · Poglej več »
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Novo!!: Kastrum in Singidunum · Poglej več »
Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)
Stari Ren (Oude Rijn) je veja delte Rena v nizozemskih provincah Utrecht in Južna Holandija, ki se začne zahodno od Utrechta pri Harmelnu in teče preko mehanske črpalne postaje v Severno morje pri Katwijku.
Novo!!: Kastrum in Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija) · Poglej več »
Tilurium
Ostanki Tiluriuma Tilurium je bil rimski vojaški tabor v bližini današnjega Garduna pri Trilju, Dalmacija, Hrvaška.
Novo!!: Kastrum in Tilurium · Poglej več »
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Novo!!: Kastrum in Tours · Poglej več »
Tourska stolnica
Stolnica v Toursu (francosko Cathédrale Saint-Gatien de Tours) je rimskokatoliška cerkev v mestu Tours, Indre-et-Loire, Francija in je posvečena svetemu Gatijanu.
Novo!!: Kastrum in Tourska stolnica · Poglej več »
Tourski amfiteater
Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta. Struktura je bila ogromna, eliptična zgradba približno 122 krat 94 metrov. Po zasnovi ga uvrščamo med »primitivne« amfiteatre. Za razliko od znamenitega Koloseja, ki je bil večinoma zidan in zgrajen nad zemljo, je bil amfiteater v Toursu narejen večinoma iz zemlje in ustvarjen s premikanjem zemlje in kamnin v skledasto obliko. Gledalci so verjetno sedeli neposredno na travnatih pobočjih, medtem ko so zidake uporabljali predvsem za vomitorium in podporne zidove. Ko so ga v 2. stoletju razširili (na 156 m × 134 m), je postal ena največjih zgradb (med prvimi desetimi) v Rimskem cesarstvu. Ni jasno, zakaj je bil amfiteater razširjen glede na število prebivalcev in počasno rast mesta v tistem času. Približno stoletje kasneje je bil ta razširjeni amfiteater preoblikovan v trdnjavo z dodatkom obzidja v slogu nasipa, značilnega v času zatona Rimskega cesarstva. V srednjem veku je postopoma propadal in na njem so zgradili kanonične hiše, ki so ga postopoma zakrile. Vomitorium so na neki točki spremenili v kleti. Amfiteater je bil nato popolnoma pozabljen vse do 19. stoletja, ko so ga ponovno odkrili (1855). Dokazi, kot so razporeditev ulic in žareče parcele okrožja, so opozorili na njegov obstoj. Z raziskavami in analizami terena v 1960-ih so bili zbrani dodatni podatki o kleteh hiš, ki so bile prej zgrajene na stenah amfiteatra. V zadnjem desetletju so potekale bolj poglobljene študije topografije in arhitekture, ki spreminjajo teorije in mnenja o tem spomeniku. Ostanki amfiteatra niso neposredno zaščiteni kot zgodovinska mesta; nekatere hiše, zgrajene na njem, pa so registrirane kot zgodovinski spomeniki. Ruševine amfiteatra so pomembne, saj so med najstarejšimi znanimi ruševinami v mestu in ponujajo namige o zgodnji zgodovini in razvoju območja.
Novo!!: Kastrum in Tourski amfiteater · Poglej več »
Trajanov most
Trajanov most (srbsko: Трајанов мост, Trajanov Most, romunsko Podul lui Traian) ali Most Apollodorus čez Donavo je bil rimski segmentni ločni most, prvi most, ki je bil zgrajen na spodnji Donavi.
Novo!!: Kastrum in Trajanov most · Poglej več »
Trdnjava Ostrovica
Trdnjava Ostrovica, srednjeveška utrdba na Hrvaškem.
Novo!!: Kastrum in Trdnjava Ostrovica · Poglej več »
Veliki Sveti Bernard
Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.
Novo!!: Kastrum in Veliki Sveti Bernard · Poglej več »
Vittorio Veneto
Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.
Novo!!: Kastrum in Vittorio Veneto · Poglej več »
Zwammerdam
Zwammerdam je vas v nizozemski provinci Južna Holandija ob reki Stari Ren (Oude Rijn).
Novo!!: Kastrum in Zwammerdam · Poglej več »
13 pr. n. št.
13 pr.
Novo!!: Kastrum in 13 pr. n. št. · Poglej več »
