Kazalo
187 odnosi: Abd al-Malik ibn Marvan, Afrika (rimska provinca), Agostino Casaroli, Agrarna reforma, Agrigento, Aix-en-Provence, Alžirija, Aleksandrija, Andaluzija, Apulej, Arhaična Grčija, Atlantski ocean, Avguštin iz Hipona, Šeši, Španija, Balearski otoki, Barcelona, Bazilisk (bizantinski cesar), Béjaïa, Benedetto Dei, Bitka pri Alaliji, Bitka pri Kanah, Bitka pri Trebiji, Bitka pri Zami, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Bizerte, Cagliari, Chiusi, Christoph Bartholomäus Anton Migazzi, Darej I., Demetrij Hvarski, Didona, Didona in Enej, Donat, Druga punska vojna, El Džem, Elektron (zlata zlitina), Elisa, Eneida, Etruščansko vazno slikarstvo, Evharistični shod, Feničani, Feničanska abeceda, Fenicija, Ferdinando Maria Saluzzo, Filippo de Angelis, Gabes, Gaj Julij Cezar, Gajserik, ... Razširi indeks (137 več) »
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Poglej Kartagina (občina) in Abd al-Malik ibn Marvan
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Kartagina (občina) in Afrika (rimska provinca)
Agostino Casaroli
sličica Agostino Casaroli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. november 1914, Castel San Giovanni, † 9. junij 1998, Rim.
Poglej Kartagina (občina) in Agostino Casaroli
Agrarna reforma
Agrarna reforma je sprememba lastništva in uporabe kmetijskih zemljišč.
Poglej Kartagina (občina) in Agrarna reforma
Agrigento
Agrigento (sicilijansko Girgenti ali Giurgenti) je mesto z okoli 60.000 prebivalci na južni obali Sicilije v Italiji in glavno mesto pokrajine Agrigento.
Poglej Kartagina (občina) in Agrigento
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Kartagina (občina) in Aix-en-Provence
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Kartagina (občina) in Alžirija
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Kartagina (občina) in Aleksandrija
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Kartagina (občina) in Andaluzija
Apulej
Apulej iz Madavra, rimski pisatelj, filozof in retorik, * ok.
Poglej Kartagina (občina) in Apulej
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Kartagina (občina) in Arhaična Grčija
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Kartagina (občina) in Atlantski ocean
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Kartagina (občina) in Avguštin iz Hipona
Šeši
Maaibre Šeši ali krajše Šeši je bil vladar dela Egipta v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Poglej Kartagina (občina) in Šeši
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Kartagina (občina) in Španija
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Poglej Kartagina (občina) in Balearski otoki
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Kartagina (občina) in Barcelona
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.
Poglej Kartagina (občina) in Bazilisk (bizantinski cesar)
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Poglej Kartagina (občina) in Béjaïa
Benedetto Dei
Benedetto Dei je bil firenški pisec in zgovovinar.
Poglej Kartagina (občina) in Benedetto Dei
Bitka pri Alaliji
Bitka pri Alaliji je bila pomorska bitka, ki se je zgodila med letoma 540 in 535 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Bitka pri Alaliji
Bitka pri Kanah
Batke pri Trebiji, Trasimenskem jezeru in Kanah (od leve proti desni) Bitka pri Kanah je potekala 2. avgusta 216 pr. n. št. med Kartagino in Rimom.
Poglej Kartagina (občina) in Bitka pri Kanah
Bitka pri Trebiji
Bitka pri Trebiji (reka Trèbbia; latinsko Trebia) je bila prva velika bitka druga punske vojne, ki se je dogajala 22.
Poglej Kartagina (občina) in Bitka pri Trebiji
Bitka pri Zami
Bitka pri Zami je bil vojaški spopad, ki je potekal okoli 19. oktobra 202 pr. n. št. pri Zami v severni Afriki.
Poglej Kartagina (občina) in Bitka pri Zami
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Poglej Kartagina (občina) in Bizantinski senat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kartagina (občina) in Bizantinsko cesarstvo
Bizerte
Vodni kanal v Bizerti Bizerte (tudi Bizerta, arabsko Binzart) je pristaniško mesto in guvernat v severni Tuniziji ob Sredozemskem morju.
Poglej Kartagina (občina) in Bizerte
Cagliari
Cagliari je glavno mesto italijanske dežele Sardinije, ki leži na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju.
Poglej Kartagina (občina) in Cagliari
Chiusi
Chiusi (Etruščansko: Clevsin; Umbrijsko: Camars, starogrško: Klysion, Κλύσιον, latinsko: Clusium) je mesto in občina v pokrajini Siena v Toskani, Italija in leži ob meji s pokrajino Umbrija.
Poglej Kartagina (občina) in Chiusi
Christoph Bartholomäus Anton Migazzi
Grof Christoph Bartholomäus Anton Migazzi, avstrijski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20. oktober 1714, Trento, † 14. april 1803.
Poglej Kartagina (občina) in Christoph Bartholomäus Anton Migazzi
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Darej I.
Demetrij Hvarski
Demetrij Hvarski (grško: Δημήτριος ἐκ Φάρου, latinsko: Demetrius), grški plemič, ki je kot vazal ilirskega kralja Agrona vladal na otoku Hvaru, po prvi ilirski vojni pa kot varovani kralj Rimske republike delu ilirske jadranske obale, * ni znano, † 214.
Poglej Kartagina (občina) in Demetrij Hvarski
Didona
''Smrt Didone'', Heinrich Friedrich Füger Didona, tudi Dido ter Elisa, je bila mitološka ustanoviteljica Kartagine in njena prva kraljica.
Poglej Kartagina (občina) in Didona
Didona in Enej
Didona in Enej je opera v treh dejanjih skladatelja Henryja Purcella.
Poglej Kartagina (občina) in Didona in Enej
Donat
Donat je moško osebno ime.
Poglej Kartagina (občina) in Donat
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Kartagina (občina) in Druga punska vojna
El Džem
El Džem (arabsko قصر الجمّ, latinsko) je mesto v tunizijskem governoratu Mahdia, v katerem je nekaj najbolj impresivnih ostankov rimskih zgradb v Afriki.
Poglej Kartagina (občina) in El Džem
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Kartagina (občina) in Elektron (zlata zlitina)
Elisa
Elisa je lahko.
Poglej Kartagina (občina) in Elisa
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Kartagina (občina) in Eneida
Etruščansko vazno slikarstvo
Etruščansko vazno slikarstvo je bilo izdelano med 7.
Poglej Kartagina (občina) in Etruščansko vazno slikarstvo
Evharistični shod
Celju Evharistični shod (tudi evharistični kongres) je v Katoliški Cerkvi javen in dobro pripravljen shod oziroma zborovanje katoliških škofov, duhovnikov, redovnikov in laikov (tj. navadnih vernikov) z namenom preučevanja, udejanjanja in širjenja vere o resnični prisotnosti Kristusa v Rešnjem telesu oziroma Evharistiji, ki je pomemben člen katoliškega verskega nauka.
Poglej Kartagina (občina) in Evharistični shod
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Kartagina (občina) in Feničani
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Kartagina (občina) in Feničanska abeceda
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Kartagina (občina) in Fenicija
Ferdinando Maria Saluzzo
Ferdinando Maria kardinal Saluzzo, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20. november 1744, Neapelj, † 3. november 1816.
Poglej Kartagina (občina) in Ferdinando Maria Saluzzo
Filippo de Angelis
Filippo de Angelis, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 16. april 1792, † 8. julij 1877.
Poglej Kartagina (občina) in Filippo de Angelis
Gabes
datljnove palme Gabès (arabsko Qabis, قابس) je eden izmed pomembnejših tunizijskih governoratov, obalna oaza in mesto v jugovzhodni Tuniziji ob Gabeškem zalivu.
Poglej Kartagina (občina) in Gabes
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Kartagina (občina) in Gaj Julij Cezar
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Poglej Kartagina (občina) in Gajserik
Gezalek
Gezalek (gotsko *Gaisalaiks, "pleše s sulicami", špansko in portugalsko Gesaleico, katalonsko Gesaleic) je bil od leta 507 do 511 kralj Vizigotov, * okoli 480, † 513.
Poglej Kartagina (občina) in Gezalek
Gordijan I.
Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.
Poglej Kartagina (občina) in Gordijan I.
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Kartagina (občina) in Granada
Grška kolonizacija
feničanske (rumene) kolonije okoli 8. do 4. stoletja pr. n. št.Grška kolonizacija je preseljevanje Grkov v druge predele Sredozemlja od 8.
Poglej Kartagina (občina) in Grška kolonizacija
Grb Tunizije
Grb Tunizije Tunizijski grb prikazuje kartažansko ladjo (simbol svobode), skupaj z levom, ki drži meč (simbol reda) in tehtnico (simbol pravice).
Poglej Kartagina (občina) in Grb Tunizije
Gustave Flaubert
Gustave Flaubert (flobêr), francoski pisatelj, * 12. december 1821, Rouen, Francija, † 8. maj 1880, Canteleu, Francija.
Poglej Kartagina (občina) in Gustave Flaubert
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Kartagina (občina) in Hanibal
Hanibal Gisko
Hanibal Gisko je bil kartažanski poveljnik kopenske vojske in vojne mornarice med prvo punsko vojno, * okoli 300-290 pr. n. št., † 258 pr. n. št..
Poglej Kartagina (občina) in Hanibal Gisko
Hano (slon)
Hano (Hanno ali), * okoli 1509 Cejlon (sedaj Šrilanka), † 16. junij 1516 Rim, je bil bel udomačen slon doma z otoka Cejlona, last Leona X. in predmet obravnave v Bedinijevi knjigi The Pope's Elephant; An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome.
Poglej Kartagina (občina) in Hano (slon)
Hanon (Hanibalov sin)
Hanon je bil kartažanski general med prvo punsko vojno (264- 241 pr. n.št.).
Poglej Kartagina (občina) in Hanon (Hanibalov sin)
Hasdrubal Barka
Hasdrubal Barka (punsko 𐤏𐤆𐤓𐤁𐤏𐤋, ʿAzrubaʿal), sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala in Magoja Barke, je bil kartažanski general v drugi punski vojni, * 245 pr. n. št., Kartagina, † 22. junij 207 pr. n. št., reka Metauro, Rimska Italija.
Poglej Kartagina (občina) in Hasdrubal Barka
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Helenistična Grčija
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Kartagina (občina) in Herodot
Hieron II.
Zevsov oltar v Sirakuzah, ki ga je zgradil Hieron II. Kovanec s podobo Hieronove žene Filistis Hieron II. (grško: Hieron II) je bil grški kralj Sirakuz na Siciliji, ki je vladal od leta 270 do 215 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Hieron II.
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Kartagina (občina) in Honorij (rimski cesar)
Iberci
Ibêrci so bili domnevno hamitsko ljudstvo severnoafriškega izvora, ki se je v prvem tisočletju pr. n. št. naselilo na vzhodu Iberskega oziroma Pirenejskega polotoka, posebej v dolini reke Ebro, in se pomešalo s prvotnim prebivalstvom.
Poglej Kartagina (občina) in Iberci
Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)
Ilirsko ozemlje pred rimskimi osvajanji Ilirske vojne, niz vojaških spopadov leta 229 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Kartagina (občina) in Imperij
Jezero Tunis
Jezero Tunis (na desni) slikano s satelita Jézero Túnis (tudi Jézero Radès) je velika plitva laguna vzhodno od tunizijske metropole Tunis.
Poglej Kartagina (občina) in Jezero Tunis
Johann Joseph von Trautson
Johann Joseph von Trautson, avstrijski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 27. julij 1704, Dunaj, † 10. marec 1757, Dunaj.
Poglej Kartagina (občina) in Johann Joseph von Trautson
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Kartagina (občina) in Justin II.
Justinijanova kuga
Justinijanova kuga je ime za pandemijo, ki je v letih 541 in 542 n. š.
Poglej Kartagina (občina) in Justinijanova kuga
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Kambiz II.
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Kartagina (občina) in Kanaan
Kasander Makedonski
Kasander (grško: Κάσσανδρος Ἀντίπατρος), sin makedonskega kralja Antipatra, od leta 305 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Kasander Makedonski
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Kartagina (občina) in Katalonija
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Kartagina (občina) in Kibela
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Kartagina (občina) in Konstans
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Kartagina (občina) in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Kartagina (občina) in Konstantinopelsko obzidje
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Kartagina (občina) in Kordova
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Kartagina (občina) in Korzika
Korzika in Sardinija (rimska provinca)
Korzika in Sardinija (latinsko Corsica et Sardinia), antična rimska provinca na otokih Sardiniji in Korziki.
Poglej Kartagina (občina) in Korzika in Sardinija (rimska provinca)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kartagina (občina) in Latinščina
Le Corbusier
Charles-Édouard Jeanneret-Gris, bolj znan pod psevdonimom Le Corbusier, švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, pisec in slikar, * 6. oktober 1887, La Chaux-de-Fonds, Švica, † 27. avgust, 1965, Roquebrune-Cap-Martin, Francija.
Poglej Kartagina (občina) in Le Corbusier
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Kartagina (občina) in Leptis Magna
Leto šestih cesarjev
Leto šestih cesarjev je leto 238, v katerem je v Rimskem cesarstvu vladalo kar šest cesarjev: Maksimin Tračan, Gordijan I., Gordijan II., Pupijen, Balbin in Gordijan III..
Poglej Kartagina (občina) in Leto šestih cesarjev
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Kartagina (občina) in Ligurija
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Kartagina (občina) in Magister militum
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Poglej Kartagina (občina) in Magreb
Maksim Spoznavalec
Sveti Maksim Izpovedovalec (Konfesor, Pričevalec, Priznavalec, tudi zmotno: Spoznavalec; latinsko Maximus Confessor), cerkveni oče, krščanski menih, teolog, * približno 580, † 662.
Poglej Kartagina (občina) in Maksim Spoznavalec
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Kartagina (občina) in Maksimin Tračan
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Kartagina (občina) in Malta
Masesili
Karta Numidije okoli leta 220 pr. n. št. Masesili (latinsko: Masaesyli, grško: Μασαισύλιοι), antično zahodnonumidijsko berbersko ljudstvo in njihovo kraljestvo.
Poglej Kartagina (občina) in Masesili
Masinisa
Masinisa (tudi Masinissa in Massinissa), numidijski kralj, * okoli 240 pr. n. št., † 148 pr. n. št. Bil je sin poglavarja numidijskega plemena Masilijev.
Poglej Kartagina (občina) in Masinisa
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Poglej Kartagina (občina) in Málaga
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Kartagina (občina) in Mestna država
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Kartagina (občina) in Mesto
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Kartagina (občina) in Mozaik
Mozaiki iz Delosa
Mozaiki iz Delosa so pomemben del starogrške mozaične umetnosti.
Poglej Kartagina (občina) in Mozaiki iz Delosa
Numidija
Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.
Poglej Kartagina (občina) in Numidija
Odbor za svetovno dediščino
Logotip Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine Odbor za svetovno dediščino je predstavniško telo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki upravlja z mednarodno Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeto leta 1972, in presoja o nominacijah posameznih članic Unesca za vpis med Unescovo svetovno dediščino.
Poglej Kartagina (občina) in Odbor za svetovno dediščino
Olibrij
Flavij Anicij Olibrij (latinsko) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal nekaj mesecev leta 472, * ni znano, Rim, † 22. oktober ali 2. november 472.
Poglej Kartagina (občina) in Olibrij
Palermo (pokrajina)
Pokrajina Palermo (italijansko: provincia di Palermo; sicilijansko: pruvincia di Palermu) je bila provinca v avtonomni deželi Siciliji, glavni otok v južni Italiji, ustanovljena 4.
Poglej Kartagina (občina) in Palermo (pokrajina)
Palestrina
Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.
Poglej Kartagina (občina) in Palestrina
Pantelleria
Pantelleria (sicilsko Pantiddirìa, antična Cossyra malteško Qawsra, danes Pantellerija, starogrško Kossyra, Κοσσύρα, arabsko بنت الرياح Bint al-Riyāḥ) je italijanski otok v Sicilskem prelivu v Sredozemskem morju, podobno kot Lampedusa.
Poglej Kartagina (občina) in Pantelleria
Papež Benedikt VII.
Papež Benedikt VII. (Papa Benedictus Septimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 10. julij 983 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 974 do smrti 10.
Poglej Kartagina (občina) in Papež Benedikt VII.
Papež Melkijad
Sveti Melkijad, je bil rimski papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kartagina (občina) in Papež Melkijad
Pelagij
Pelagij, britanski menih in teolog, * okrog 350, Britansko otočje, † 420, Palestina Pelagij je učil, da je človeška narava dobra, da Božja milost ni potrebna in da ni treba krščevati otrok in odraslih.
Poglej Kartagina (občina) in Pelagij
Pes za varovanje
Pes za varovanje je izšolan za obrambo in napad ozemlja, premoženja ali osebe na ukaz, na pogled oz.
Poglej Kartagina (občina) in Pes za varovanje
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Kartagina (občina) in Piacenza
Pisma (Platon)
Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zaključek celotnega Corpusa.
Poglej Kartagina (občina) in Pisma (Platon)
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Kartagina (občina) in Polibij
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Kartagina (občina) in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Kartagina (občina) in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Kartagina (občina) in Prokopij iz Cezareje
Pta
Pta (tudi Ptah) je v staroegipčanski mitologiji stvarnik sveta, zaščitnik umetnikov in rokodelcev ter bog mesta Memfis, južno od sodobnega Kaira, ki je bil precej časa tudi kraljeva rezidenca.
Poglej Kartagina (občina) in Pta
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Kartagina (občina) in Ptolemaj I. Soter
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Kartagina (občina) in Publij Ovidij Naso
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Kartagina (občina) in Rim
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Kartagina (občina) in Rimska Britanija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Rimska republika
Rimska tehnologija
Rimska tehnologija je zbirka tehnik, veščin, metod, procesov in inženirskih praks, ki jih je uporabljala in razvijala starorimska civilizacija (753 pr. n. št. - 476 n. št.). Rimsko cesarstvo je bilo tehnološko napredna civilizacija antike.
Poglej Kartagina (občina) in Rimska tehnologija
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Kartagina (občina) in Rimska vojna mornarica
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Kartagina (občina) in Rimski triumf
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Kartagina (občina) in Rimsko cesarstvo
Roka Fatime
Roka Fatime ali Hamsa, tudi roka sreče, je amulet ali talisman, priljubljen po vsem Bližnjem vzhodu in v severni Afriki in se pogosto uporablja v nakitu in kot stenska zavesa.
Poglej Kartagina (občina) in Roka Fatime
Sahara
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.
Poglej Kartagina (občina) in Sahara
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Kartagina (občina) in Samnitske vojne
Sardinci
Sardinci.
Poglej Kartagina (občina) in Sardinci
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Kartagina (občina) in Selevkidsko cesarstvo
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Poglej Kartagina (občina) in Severna Afrika
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Kartagina (občina) in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Kartagina (občina) in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Kartagina (občina) in Seznam rimskih cesarjev
Sezona Velikih nagrad 1931
Sezona Velikih nagrad 1931 je bila prva sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Poglej Kartagina (občina) in Sezona Velikih nagrad 1931
Sezona Velikih nagrad 1932
Sezona Velikih nagrad 1932 je bila druga sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Poglej Kartagina (občina) in Sezona Velikih nagrad 1932
Sezona Velikih nagrad 1933
Sezona Velikih nagrad 1933, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Poglej Kartagina (občina) in Sezona Velikih nagrad 1933
Sezona Velikih nagrad 1935
Sezona Velikih nagrad 1935 je bila tretja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Poglej Kartagina (občina) in Sezona Velikih nagrad 1935
Sezona Velikih nagrad 1936
Sezona Velikih nagrad 1936 je bila četrta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.
Poglej Kartagina (občina) in Sezona Velikih nagrad 1936
Sicilija (rimska provinca)
Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.
Poglej Kartagina (občina) in Sicilija (rimska provinca)
Sicilski emirat
Sicilski emirat (arabko إمارة صقلية) je bil emirat na otoku Sicilija, ki je obstajal od leta 831 do leta 1072.
Poglej Kartagina (občina) in Sicilski emirat
Sidi Bou Said
Sidi Bou Said (arabsko سيدي بوسعيد) je znan tudi kot vasica umetnikov, ki leži približno 20 km severovzhodno od Tunisa, na severu Tunizije.
Poglej Kartagina (občina) in Sidi Bou Said
Sirakuze (pokrajina)
Pokrajina Sirakuze (v italijanskem izvirniku Provincia di Siracusa), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija.
Poglej Kartagina (občina) in Sirakuze (pokrajina)
Skerdilajd
Skerdilajd (latinsko: Scerdilaedus) oziroma Skerdilajda (grško: Σκερδιλαΐδας), kralj ilirskega Ardijejskega kraljestva, ki je vladal od leta 218 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Skerdilajd
Solidus
Konstantina I., skovan leta 324 ali 325 n. št. Solidus (iz latinskega, trden, čvrst) je bil zlatnik poznorimskega cesarstva in utežna enota za zlato, ki je tehtal 4,5 grama.
Poglej Kartagina (občina) in Solidus
Sousse
Sousse (arabsko Susa, سوسة) je mesto in governorat v Tuniziji, ki se nahaja ob vzhodni tunizijski obali 140 km južno od Tunisa.
Poglej Kartagina (občina) in Sousse
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Kartagina (občina) in Strabon
T-26
T-26 je bil lahki tank Sovjetske zveze za spremstvo pehote.
Poglej Kartagina (občina) in T-26
Tempelj olimpskega Zevsa (Agrigento)
Tempelj olimpskega Zevsa (ali Olimpejon, ki je bil v Italiji znan kot Tempio di Giove Olimpico) v Agrigentu na Siciliji je bil največji dorski tempelj, kdaj koli zgrajen, čeprav ni bil nikoli dokončan in je zdaj v ruševinah.
Poglej Kartagina (občina) in Tempelj olimpskega Zevsa (Agrigento)
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Kartagina (občina) in Teodozij II.
Terencij
Terencij (latinsko Publius Terentius Afer), rimski komediograf, * okoli 195 pr. n. št., † 159 pr. n. št. Rojen v Kartagini.
Poglej Kartagina (občina) in Terencij
Tertulijan
Tertulijan (latinsko: Quintus Septimius Florens Tertullianus) je bil krščanski filozof, teolog in cerkveni oče, * okoli 160 Kartagina, (Numidija, Rimsko cesarstvo) † okoli 225 Kartagina, (Numidija, Severna Afrika, Rimsko cesarstvo).
Poglej Kartagina (občina) in Tertulijan
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Kartagina (občina) in Ticino
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Kartagina (občina) in Tingiška Mavretanija
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Poglej Kartagina (občina) in Tiran
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Poglej Kartagina (občina) in Toga
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Kartagina (občina) in Triariji
Tuniški zaliv
Tuniški zaliv iz vesolja Topografska karta zaliva s podatki o sestavi morskega dna Tuniški zaliv (- Bahr al-Tunis) je pomemben zaliv Sredozemskega morja v severovzhodni Tuniziji.
Poglej Kartagina (občina) in Tuniški zaliv
Tunis
Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.
Poglej Kartagina (občina) in Tunis
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Kartagina (občina) in Tunizija
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Kartagina (občina) in Ustanovitev Rima
Utika, Tunisia
Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.
Poglej Kartagina (občina) in Utika, Tunisia
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Kartagina (občina) in Vandali
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Kartagina (občina) in Vandalsko kraljevstvo
Velika nagrada Tunisa
Dirka leta 1933 Velika nagrada Tunisa je bila dirka za Veliko nagrado, ki je med sezonama 1928 in 1936 potekala v Le Bardu in Kartagini v francoski organizaciji.
Poglej Kartagina (občina) in Velika nagrada Tunisa
Velika nagrada Tunisa 1931
Velika nagrada Tunisa 1931 je bila prva neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 29. marca 1931 na cestnem dirkališču v tunizijskem mestu Kartagina.
Poglej Kartagina (občina) in Velika nagrada Tunisa 1931
Velika nagrada Tunisa 1932
Velika nagrada Tunisa 1932 je bila prva neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 3. aprila 1932 na cestnem dirkališču v tunizijskem mestu Kartagina.
Poglej Kartagina (občina) in Velika nagrada Tunisa 1932
Velika nagrada Tunisa 1933
Velika nagrada Tunisa 1933 je bila druga neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 29. marca 1933 v tunizijskem mestu Kartagina v italijanski organizaciji.
Poglej Kartagina (občina) in Velika nagrada Tunisa 1933
Velika nagrada Tunisa 1935
Velika nagrada Tunisa 1935 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 5. maja 1935 v mestu tunizijskem mestu Kartagina v italijanski organizaciji.
Poglej Kartagina (občina) in Velika nagrada Tunisa 1935
Velika nagrada Tunisa 1936
Velika nagrada Tunisa 1936 je bila četrta neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Odvijala se je 17. maja 1936 v mestu francoskem mestu Kartagina (danes Tunizija) in je bila zadnja dirka za Veliko nagrado Tunisa.
Poglej Kartagina (občina) in Velika nagrada Tunisa 1936
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Kartagina (občina) in Vergilij
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Kartagina (občina) in Volubilis
Zahodna Afrika
Države zahodne Afrike Zahodna Afrika je regija na zahodu afriške celine ter v splošnem pojmovanju obsega države Benin, Burkina Faso, Gambijo, Gano, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Kamerun, Liberijo, Mali, Niger, Nigerijo, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščeno obalo in Togo.
Poglej Kartagina (občina) in Zahodna Afrika
Zama Regia
Zama Regia, Zama Maior ali samo Zama, zgodovinsko mesto v sedanji Tuniziji, prizorišče bitke med antično Kartagino in Rimsko republiko 19.
Poglej Kartagina (občina) in Zama Regia
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Kartagina (občina) in Zgodovina Italije
Zgodovina Portugalske
Zgodovina Portugalske opisuje zgodovinska dogajanja na območju današnje Portugalske ter tudi v sosednjih delih Iberskega polotoka, neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Kartagina (občina) in Zgodovina Portugalske
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Kartagina (občina) in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Tunizije
Zgodovina Tunizije obravnava dogajanja v času na prostoru današnje države Tunizije.
Poglej Kartagina (občina) in Zgodovina Tunizije
140. pr. n. št.
140.
Poglej Kartagina (občina) in 140. pr. n. št.
15. oktober
15.
Poglej Kartagina (občina) in 15. oktober
19. oktober
19.
Poglej Kartagina (občina) in 19. oktober
2. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje Druga stoletja 5. stoletje pr. n. št. | 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2.
Poglej Kartagina (občina) in 2. stoletje pr. n. št.
209 Dido
209 Dido (mednarodno ime je tudi 209 Dido) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Kartagina (občina) in 209 Dido
21. marec
21.
Poglej Kartagina (občina) in 21. marec
260. pr. n. št.
260.
Poglej Kartagina (občina) in 260. pr. n. št.
311 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. 290. pr. n. št.
Poglej Kartagina (občina) in 311 pr. n. št.
Prav tako znan kot Kartagina, Kartagina, Afrika.