Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kartagina (mesto)

Index Kartagina (mesto)

Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.

Kazalo

  1. 52 odnosi: Al-Valid I., Antična Kartagina, Ataulf, Barletta, Berberi, Bursa, Ceuta, Ciprijan Kartaginski, Decij, Detomor, Eolsko otočje, Erice, Evharistični shod, Filip III. Francoski, Gajserik, Galla Placidia, Garum, Gordijan II., Hasdingi, Hasdrubal Barka, Himera (mesto), Hispanija, Kartagina (občina), Konstantin IV., Libanon, Liguri, Luzitanija, Maksimijan, Marsala, Medžerda (reka), Menora, Messina, Muavija I., Nikomedija, Publij Kornelij Scipion Emilijski, Puni, Punske vojne, Ragusa, Salona, Sicilija (dežela), Silingi, Taormina, Tarraco, Tertulijan, Tir, Libanon, Tirensko morje, Tourski amfiteater, Tretja punska vojna, Tripolitanija, Utika, Tunisia, ... Razširi indeks (2 več) »

Al-Valid I.

Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.

Poglej Kartagina (mesto) in Al-Valid I.

Antična Kartagina

Kartagina in njene posesti Antična Kartagina je bila antična civilizacija, ki je nastala iz feničanskega polisa Kartagine, blizu današnjega mesta Tunisa.

Poglej Kartagina (mesto) in Antična Kartagina

Ataulf

Ataulf (tudi Atavulf, Atawulf ali Ataulf in Adolf, latinizirano kot Ataulphus) (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj Vizigotov od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike.

Poglej Kartagina (mesto) in Ataulf

Barletta

Barletta je mesto in občina v Apuliji v jugovzhodni Italiji.

Poglej Kartagina (mesto) in Barletta

Berberi

Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.

Poglej Kartagina (mesto) in Berberi

Bursa

Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.

Poglej Kartagina (mesto) in Bursa

Ceuta

Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.

Poglej Kartagina (mesto) in Ceuta

Ciprijan Kartaginski

Sveti Ciprijan (latinsko: Thascius Cæcilius Cyprianus), rimski duhovnik, teolog in pisatelj, nadškof Kartagine berberskega rodu, * okoli leta 200, Kartagina, Tunizija, † 14. september 258, Kartagina, Tunizija.

Poglej Kartagina (mesto) in Ciprijan Kartaginski

Decij

Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.

Poglej Kartagina (mesto) in Decij

Detomor

Detomor je načrtna povzročitev smrti dojenčka.

Poglej Kartagina (mesto) in Detomor

Eolsko otočje

Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.

Poglej Kartagina (mesto) in Eolsko otočje

Erice

Erice (sicilijansko Èrici) je zgodovinsko mesto in občina v pokrajini Trapani na Siciliji v južni Italiji.

Poglej Kartagina (mesto) in Erice

Evharistični shod

Celju Evharistični shod (tudi evharistični kongres) je v Katoliški Cerkvi javen in dobro pripravljen shod oziroma zborovanje katoliških škofov, duhovnikov, redovnikov in laikov (tj. navadnih vernikov) z namenom preučevanja, udejanjanja in širjenja vere o resnični prisotnosti Kristusa v Rešnjem telesu oziroma Evharistiji, ki je pomemben člen katoliškega verskega nauka.

Poglej Kartagina (mesto) in Evharistični shod

Filip III. Francoski

Filip III.

Poglej Kartagina (mesto) in Filip III. Francoski

Gajserik

Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.

Poglej Kartagina (mesto) in Gajserik

Galla Placidia

Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.

Poglej Kartagina (mesto) in Galla Placidia

Garum

Ruševine tovarne garuma v Baelo Claudia, Španija Garum je fermentirana ribja omaka, ki se je kot začimba uporabljala v feničanski, starogrški, rimski, kartažanski in bizantinski kuhinji.

Poglej Kartagina (mesto) in Garum

Gordijan II.

Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.

Poglej Kartagina (mesto) in Gordijan II.

Hasdingi

Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.

Poglej Kartagina (mesto) in Hasdingi

Hasdrubal Barka

Hasdrubal Barka (punsko 𐤏𐤆𐤓‬‬𐤁‬𐤏𐤋‬, ʿAzrubaʿal), sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala in Magoja Barke, je bil kartažanski general v drugi punski vojni, * 245 pr. n. št., Kartagina, † 22. junij 207 pr. n. št., reka Metauro, Rimska Italija.

Poglej Kartagina (mesto) in Hasdrubal Barka

Himera (mesto)

Himera (grško: Ἱμέρα) je bilo veliko in pomembno starogrško mesto na severni obali Sicilije ob izlivu istoimenske reke (sodobna Imera Settentrionale) med Panormusom (sodobni Palermo) in Cephaloediumom (sodobni Cefalù) v občini (comune) Termini Imerese.

Poglej Kartagina (mesto) in Himera (mesto)

Hispanija

Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.

Poglej Kartagina (mesto) in Hispanija

Kartagina (občina)

Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.

Poglej Kartagina (mesto) in Kartagina (občina)

Konstantin IV.

Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.

Poglej Kartagina (mesto) in Konstantin IV.

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Poglej Kartagina (mesto) in Libanon

Liguri

Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.

Poglej Kartagina (mesto) in Liguri

Luzitanija

Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.

Poglej Kartagina (mesto) in Luzitanija

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Poglej Kartagina (mesto) in Maksimijan

Marsala

Marsala (sicilijansko Maissala, izgovarja) je italijansko mesto v pokrajini Trapani v najbolj zahodnem delu Sicilije.

Poglej Kartagina (mesto) in Marsala

Medžerda (reka)

Medžerda (klasično Bagrada) je reka v Severni Afriki, ki teče od severovzhodne Alžirije skozi Tunizijo, preden se izlije v Tuniški zaliv (tudi zaliv Utika) in Tuniško jezero.

Poglej Kartagina (mesto) in Medžerda (reka)

Menora

Rekonstrukcija tempeljske menore, ki jo je ustvaril Tempeljski inštitut Menóra (hebrejska izgovarjava: ) je v Svetem pismu opisana kot antični hebrejski svečnik s sedmimi svetilkami (šest vej), narejen iz čistega zlata in uporabljen v tabernaklju (prenosnem zemeljskem bivališču izraelskega Boga), ki ga je postavil Mojzes v puščavi in pozneje v templju v Jeruzalemu.

Poglej Kartagina (mesto) in Menora

Messina

Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.

Poglej Kartagina (mesto) in Messina

Muavija I.

Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.

Poglej Kartagina (mesto) in Muavija I.

Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

Poglej Kartagina (mesto) in Nikomedija

Publij Kornelij Scipion Emilijski

‎ Scipion mlajši ali tudi Scipio mlajši (Publius Cornelius Scipio Aemilianus Africanus Minor Numantinus), rimski vojskovodja in politik, * okrog 185 pr. n. št./184 pr. n. št., † 129 pr. n. št. Bil je drugi sin vojskovodje Lucija Emilija Pavla Makedonca.

Poglej Kartagina (mesto) in Publij Kornelij Scipion Emilijski

Puni

Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.

Poglej Kartagina (mesto) in Puni

Punske vojne

500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.

Poglej Kartagina (mesto) in Punske vojne

Ragusa

Ragusa (italijansko:, sicilsko Rausa, latinsko Ragusia) je mesto in občina z okoli 75.000 prebivalci v deželi Siciliji v južni Italiji.

Poglej Kartagina (mesto) in Ragusa

Salona

Salona (starogrško Σάλωνα, Salona) je bila starodavno mesto in glavno mesto rimske province Dalmacije.

Poglej Kartagina (mesto) in Salona

Sicilija (dežela)

Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Kartagina (mesto) in Sicilija (dežela)

Silingi

Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.

Poglej Kartagina (mesto) in Silingi

Taormina

Taormina (sicilijansko Taurmina) je občina v metropolitanskem mestu Messina na vzhodni obali Sicilije v Italiji.

Poglej Kartagina (mesto) in Taormina

Tarraco

Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.

Poglej Kartagina (mesto) in Tarraco

Tertulijan

Tertulijan (latinsko: Quintus Septimius Florens Tertullianus) je bil krščanski filozof, teolog in cerkveni oče, * okoli 160 Kartagina, (Numidija, Rimsko cesarstvo) † okoli 225 Kartagina, (Numidija, Severna Afrika, Rimsko cesarstvo).

Poglej Kartagina (mesto) in Tertulijan

Tir, Libanon

Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.

Poglej Kartagina (mesto) in Tir, Libanon

Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.

Poglej Kartagina (mesto) in Tirensko morje

Tourski amfiteater

Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta.

Poglej Kartagina (mesto) in Tourski amfiteater

Tretja punska vojna

Tretja punska vojna je potekala med leti 149 in 146 pr. n. št..

Poglej Kartagina (mesto) in Tretja punska vojna

Tripolitanija

Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.

Poglej Kartagina (mesto) in Tripolitanija

Utika, Tunisia

Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.

Poglej Kartagina (mesto) in Utika, Tunisia

Vandalsko kraljevstvo

website.

Poglej Kartagina (mesto) in Vandalsko kraljevstvo

Vojne reparacije

Vojne reparacije (tudi vojna odškodnina) je odškodnina, ki jo po vojni plača ena stran drugi.

Poglej Kartagina (mesto) in Vojne reparacije

, Vandalsko kraljevstvo, Vojne reparacije.