Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Adam Johann von Krusenstern, Arktični ocean, Arktika, Bastijon (vojna mornarica), Boljševik (otok), Dikson, Evropska navaga, Geografija Rusije, Jamal, Jamalo-Nenško avtonomno okrožje, Jenisej, Južni otok (Nova dežela), Krasnojarski okraj, Lisovčiki, Morje, Morje Laptevov, Nova dežela, Novgorodska republika, Novi port, Ob, Ocean, Otok oktobrske revolucije, Podkamena Tunguska, Pomeni imen asteroidov: 15001–16000, Robno morje, Severna Azija, Severna dežela, Severni otok (Nova dežela), Seznam rek po dolžini, Slovenski eksonimi, Sovjetska podmornica K-19, Tajmir (polotok), Velika geografska odkritja.
Adam Johann von Krusenstern
Adam Johann von Krusenstern, poznan tudi kot Ivan Krusenstern, nemško-baltski mornariški častnik in raziskovalec Ruskega imperija.
Novo!!: Karsko morje in Adam Johann von Krusenstern · Poglej več »
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Novo!!: Karsko morje in Arktični ocean · Poglej več »
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Novo!!: Karsko morje in Arktika · Poglej več »
Bastijon (vojna mornarica)
Bastijon je v pomorski strategiji močno branjeno vodno območje, kjer lahko prijateljske sile varno delujejo.
Novo!!: Karsko morje in Bastijon (vojna mornarica) · Poglej več »
Boljševik (otok)
Boljševik je drugi največji in najjužnejši od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od celine.
Novo!!: Karsko morje in Boljševik (otok) · Poglej več »
Dikson
Dikson na znamki iz leta 1965 Lega naselbin Dikson in Novi port ob Karskem morju. Dikson (rusko: Диксон, Dikson) je naselbina v Zahodni Sibiriji, v Rusiji.
Novo!!: Karsko morje in Dikson · Poglej več »
Evropska navaga
Evropska navaga (znanstveno ime Eleginus nawaga) je riba iz družine trsk.
Novo!!: Karsko morje in Evropska navaga · Poglej več »
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Novo!!: Karsko morje in Geografija Rusije · Poglej več »
Jamal
Polotok Jamal (poluostrov Jamal) leži v Jamalo-Nenetskem avtonomnem okrogu na severozahodu Sibirije v Rusiji.
Novo!!: Karsko morje in Jamal · Poglej več »
Jamalo-Nenško avtonomno okrožje
Jamalo-Nenško avtonomno okrožje (JaNAO; Яма́ло-Не́нецкий автоно́мный о́круг (ЯНАО),; Ямалы-Ненёцие автономной ӈокрук) ali Jamalija (Ямалия) je federalni subjekt Rusije in avtonomno okrožje Tjumenske oblasti.
Novo!!: Karsko morje in Jamalo-Nenško avtonomno okrožje · Poglej več »
Jenisej
Jenisej je reka v zahodni Rusiji in je ena najdaljših rek v Aziji.
Novo!!: Karsko morje in Jenisej · Poglej več »
Južni otok (Nova dežela)
Južni otok je manjši od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Karsko morje in Južni otok (Nova dežela) · Poglej več »
Krasnojarski okraj
Krasnojarski okraj (Krasnojarskij kraj) je Federalni subjekt Rusije (okraj) v Sibiriji.
Novo!!: Karsko morje in Krasnojarski okraj · Poglej več »
Lisovčiki
Lisovčiki, znani tudi kot izgubljenci in elearži so bili v zgodnjem 17.
Novo!!: Karsko morje in Lisovčiki · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Karsko morje in Morje · Poglej več »
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki. Na zahodu meji s Karskim morjem, na vzhodu pa z Vzhodnosibirskim morjem. Zahodna meja morja se začenja na Arktičnemu rtu (otok Komsomolec), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale Severne dežele, skozi Preliv Rdeče armade, do vzhodne obale Otoka oktobrske revolucije in Rta Anušinova skozi Šokaljskijev preliv do otoka Boljševik, vzdolž obale rta Vajgač, vzdolž vzhodne meje Preliva Vilkickega do čela Hatanškega zaliva. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko poldnevnika severnega vrha otoka Kotelni (139° V) in roba celinskega grebena (79° severno, 139° 00' vzhodno). Vzhodna meja se začne na zahodni strani Preliva Sannikova, okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka Preliva Dimitrija Lapteva. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva. Širina na vzporedniku 75° severno je 717 km, dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva Lena in glavne reke Hatanga, Anabar, Olenjok, Omoloj in Jana. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega. Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta Tiksi na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in Nordvik ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu Nilsu Adolfu Nordenskjöldu, danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih Haritonu Prokofjeviču in Dimitriju Jakovljeviču Laptevu, ki sta sodelovala v drugi Beringovi odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje. Nordenskjöldova odprava z ladjo Vega v letih od 1878 do 1879 je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo Zarja (1900 do 1903) in odprava Vilkickega z ladjama Tajmir in Vajgač leta 1913. V času Sovjetske zveze sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo Mod (1918 do 1920 in 1921 do 1924), odprava Kmišnikova leta 1926 in Jujeva odprava. Morje je leta 1927 raziskoval Čirikin z ledolomilcema Lithke (1934) in Sadko (1937). Kategorija:Arktični ocean Kategorija:Morja v Rusiji Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Karsko morje in Morje Laptevov · Poglej več »
Nova dežela
Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.
Novo!!: Karsko morje in Nova dežela · Poglej več »
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Novo!!: Karsko morje in Novgorodska republika · Poglej več »
Novi port
Lega naselbin Novi port in Dikson ob Karskem morju Novi port (rusko: Но́вый Порт, Novi Port, prevod: Novo pristanišče) je naselbina v Zahodni Sibiriji.
Novo!!: Karsko morje in Novi port · Poglej več »
Ob
Ob je reka v Zahodni Sibiriji, četrta najdaljša v Rusiji (5410 km od izvira Irtiša, 3650 km od izvira Katuna) in druga najdaljša v Aziji.
Novo!!: Karsko morje in Ob · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Karsko morje in Ocean · Poglej več »
Otok oktobrske revolucije
Otok oktobrske revolucije je največji od štirih velikih in množice majhnih otokov, ki tvorijo otočje Severna dežela v Arktičnem oceanu, katerega oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu.
Novo!!: Karsko morje in Otok oktobrske revolucije · Poglej več »
Podkamena Tunguska
Lega Tunguske v Sibiriji Podkamena Tunguska (rusko Подкаменная Тунгуска) je ruska reka v Sibiriji, desni pritok Jeniseja.
Novo!!: Karsko morje in Podkamena Tunguska · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 15001–16000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 15001 do 16000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Karsko morje in Pomeni imen asteroidov: 15001–16000 · Poglej več »
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Novo!!: Karsko morje in Robno morje · Poglej več »
Severna Azija
OZN; severna Azija je označena s temno modro Séverna Ázija je regija Azije.
Novo!!: Karsko morje in Severna Azija · Poglej več »
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Novo!!: Karsko morje in Severna dežela · Poglej več »
Severni otok (Nova dežela)
Severni otok je večji od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Karsko morje in Severni otok (Nova dežela) · Poglej več »
Seznam rek po dolžini
Nil Seznam rek po dolžini.
Novo!!: Karsko morje in Seznam rek po dolžini · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Karsko morje in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Sovjetska podmornica K-19
Sovjetska podmornica K-19 je bila strateška jedrska podmornica Sovjetske vojne mornarice zgrajena v okviru projekta 658.
Novo!!: Karsko morje in Sovjetska podmornica K-19 · Poglej več »
Tajmir (polotok)
Tajmirski polotok (Tajmirskij poluostrov) je polotok na skrajnem severu Rusije, v Sibirskem federalnem okrožju, ki je najsevernejši del kopnega Evrazije.
Novo!!: Karsko morje in Tajmir (polotok) · Poglej več »
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Novo!!: Karsko morje in Velika geografska odkritja · Poglej več »
