Hitreje kot brskalnik!
190 odnosi: Aachenska mestna hiša, Aachenski mir (812), Advokat (fevdalizem), Agilolfingi, Ajstulf, Al Andaluz, Alemanija, Altötting, Alzacija, Arnulf iz Metza, Auvergne (regija), Avstrazija, Švica, Batavija (regija), Bazilika svetih Nazarija in Celsa, Beljak, Belluno, Benediktinski samostan Lorsch, Bernard Langobardski, Bertrada Laonska, Bitka pri Tertryju, Bitka pri Toursu, Boris I. Bolgarski, Braslav (panonski knez), Bruno Veliki, Burgward, Cerkev svete Marije, Osnabrück, Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt, Cerkev Velikega svetega Martina, Köln, Cloisonne, Colmar, Conciergerie, Dagobert II., Deziderij Langobardski, Dravska marka, Enciklopedija, Faramond, Fastrada, Fevd, Fevdalizem, Francoska gotska arhitektura, Frankovsko cesarstvo, Fraueninsel, Fredegarjeva kronika, Frizija, Fuldski letopisi, Germigny-des-Prés, Grad, Grad Rauterburg, Grad Valkhof, ..., Grenoble, Grofija Flandrija, Grofija Holandija, Halberstadt, Hamaland, Henrik I. Nemški, Henrik V. Nemški, Hildegarda Vinzgauska, Hilderik III., Hunfrid, Mejni grof Istre, Indre (departma), Irena Atenska, Istra, Kaligrafija, Karel III. Debeli, Karel Martel, Karel Mlajši, Karel Plešasti, Karel Veliki, Karlman (majordom), Karlman Bavarski, Karolinška arhitektura, Karolinško cesarstvo, Knežji samostan Kempten, Konrad I. Nemški, Konrad II. Nemški, Kraljevina Navarra, Krona kralja Zvonimira, Kronanje, Kunigunda Švabska, Languedoc, Laon, Letopisi Frankovskega kraljestva, Lille, Limburška stolnica, Limburg (Nizozemska), Ljutomer, Loara, Lotar I. Karolinški, Lotarjev križ, Ludvik II. Italijanski, Ludvik Mlajši, Ludvik Nemški, Ludvik Otrok, Ludvik Pobožni, Lup II. Gaskonjski, Majordom, Maulbronn, Meersburški grad, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Merovingi, Metz, Milštatski samostan, Ministerial, Mračno stoletje, Narbonne, Nevstrija, Nizozemske dežele, Notitia de actoribus regis, Opatija Prüm, Opatija svetega Remigija, Orange, Vaucluse, Orderik Vitalis, Orléanska stolnica, Osnabrück, Otoška keltska umetnost, Oton I. Veliki, Otoni, Pabo, Pagus, Palais de la Cité, Palatin (naziv), Palatinski grof, Papeška država, Papež Agapit II., Papež Štefan V., Papež Silvester II., Papež Zaharija, Pariz, Pipin Grbasti, Pipin Herstalski, Pipin I. Akvitanski, Pipin II. Akvitanski, Pipin Landenski, Pipin Mali, Pipinidi, Prva križarska vojna, Pušja vas, Radaniti, Regnum Carantanum, Reims, Rekonkvista, Renovatio imperii Romanorum, Rodbina Welf, Rona - Alpe, Rudolfini, Sainte-Chapelle, Salijski Franki, Samostan Fleury, Samostan Reichenau, Samostan Sankt Gallen, Sarlat-la-Canéda, Sasi, Seznam francoskih kraljev, Seznam frankovskih kraljev, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Seznam zgodovinskih vsebin, Slonovina, Slovenska Istra, Spodnja Panonija (frankovska dežela), Spytihněv I., Srednji vek, Staufovci, Stolnica blažene Device Marije, Chartres, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Stolnica Notre-Dame, Bayeux, Sveti Bonifacij, Sveto rimsko cesarstvo, Tours, Trdnjava Ehrenbreitstein, Trdnjava Hohensalzburg, Treviso (pokrajina), Ulm, Uzerche, Valonija, Vila, Vinska regija Šampanja, Vir illustris, Vizigoti, Vladarska rodbina, Vojvodina Češka, Vojvodina Benevento, Vojvodina Burgundija, Vojvodina Furlanija, Vzhodnofrankovska država, Wettinci, Zürich, Zgodovina Nemčije, Zgodovinsko središče mesta Salzburg. Razširi indeks (140 več) »
Aachenska mestna hiša
Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.
Novo!!: Karolingi in Aachenska mestna hiša · Poglej več »
Aachenski mir (812)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki sta ga v Aachnu leta 812 podpisala frankovski kralj Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael I. Rangab.
Novo!!: Karolingi in Aachenski mir (812) · Poglej več »
Advokat (fevdalizem)
V srednjem veku, je bil advokat (latinsko:; nemško:; francosko) uradnik, ki je bil zakonito pooblaščen za opravljanje nekaterih posvetnih odgovornosti velikega fevdalnega gospoda ali za institucijo, kot je škofija ali opatija.
Novo!!: Karolingi in Advokat (fevdalizem) · Poglej več »
Agilolfingi
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.
Novo!!: Karolingi in Agilolfingi · Poglej več »
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Novo!!: Karolingi in Ajstulf · Poglej več »
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Novo!!: Karolingi in Al Andaluz · Poglej več »
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Novo!!: Karolingi in Alemanija · Poglej več »
Altötting
Altötting (nemško Altötting, bavarsko Oidäding) je mesto na Bavarskem in glavno mesto okraja Altötting.
Novo!!: Karolingi in Altötting · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Karolingi in Alzacija · Poglej več »
Arnulf iz Metza
Sveti Arnulf iz Metza (francosko Arnoul ali Arnoulf) je bil frankovski škof Metza in svetovalec merovinškega avstrazijskega dvora.
Novo!!: Karolingi in Arnulf iz Metza · Poglej več »
Auvergne (regija)
Auvergne (okcitansko Auvèrnha) je bila do leta 2015 geografsko osrednja francoska regija.
Novo!!: Karolingi in Auvergne (regija) · Poglej več »
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Novo!!: Karolingi in Avstrazija · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Karolingi in Švica · Poglej več »
Batavija (regija)
Spodnjo Batavijo (''Neder Betvwe'') in Tielerwaardom (''Tyelerwaerd'') Regijska zastava Batavije Batavija je zgodovinska in geografska regija na Nizozemskem, ki je tvorila velike rodovitne otoke v delti rek, ki jo tvorita reki Ren (nizozemsko Rijn) in Meuse (nizozemsko Maas).
Novo!!: Karolingi in Batavija (regija) · Poglej več »
Bazilika svetih Nazarija in Celsa
Bazilika svetih Nazarij in Celsa (francosko Basilique des Saints Nazaire et Celse) je rimokatoliška manjša bazilika utrjenem mestu Carcassonne v Franciji.
Novo!!: Karolingi in Bazilika svetih Nazarija in Celsa · Poglej več »
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Novo!!: Karolingi in Beljak · Poglej več »
Belluno
Piazza del Duomo, Belluno Belluno (furlansko oz. ladinsko Belun) je mesto v severovzhodni italijanski regiji Benečiji in središče istoimenske pokrajine.
Novo!!: Karolingi in Belluno · Poglej več »
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Novo!!: Karolingi in Benediktinski samostan Lorsch · Poglej več »
Bernard Langobardski
Bernard, kralj Italije (Rex Langobardorum, 810-817), * 797, Vermandois (Normandija), † 17. april 818, Milano.
Novo!!: Karolingi in Bernard Langobardski · Poglej več »
Bertrada Laonska
Bertrada ali Berta Laonska, znana tudi kot Bertrada Mlajša ali Berta s širokimi stopali (iz latinskega Regina pede aucae – kraljica z gosjimi stopali) je bila od leta 751 do 768 frankovska kraljica, * med 710 in 727, † 12. julij 783.
Novo!!: Karolingi in Bertrada Laonska · Poglej več »
Bitka pri Tertryju
Bitka pri Tertryju je bila pomembna bitka med vojskama nevstrijskega in burgundskega majordoma Berharja na eni in avstrazijskega majordoma Pipina Herstalskega na drugi, ki se je dogajala leta 687 v sedanji severni Franciji.
Novo!!: Karolingi in Bitka pri Tertryju · Poglej več »
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Novo!!: Karolingi in Bitka pri Toursu · Poglej več »
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Novo!!: Karolingi in Boris I. Bolgarski · Poglej več »
Braslav (panonski knez)
Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.
Novo!!: Karolingi in Braslav (panonski knez) · Poglej več »
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Novo!!: Karolingi in Bruno Veliki · Poglej več »
Burgward
Burgward ali kostel je bila oblika naselij na severovzhodnih obrobjih Nemškega kraljestva sredi 10.
Novo!!: Karolingi in Burgward · Poglej več »
Cerkev svete Marije, Osnabrück
Cerkev svete Marije (nemško St. Marien) je luteranska župnija in trška cerkev v Osnabrücku v Nemčiji.
Novo!!: Karolingi in Cerkev svete Marije, Osnabrück · Poglej več »
Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt
Pogled na mesto Halberstadt (pred 1900), Martinovo cerkev (levo), Dom in Marijino cerkev Dom zu Halberstadt Trg pred cerkvijo Notranjost Stolnica svetega Štefana in svetega Siksta v Halberstadtu je ena redkih velikih cerkvenih zgradb francoske sheme v Nemčiji.
Novo!!: Karolingi in Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt · Poglej več »
Cerkev Velikega svetega Martina, Köln
Cerkev Velikega svetega Martina (nemško: Groß Sankt Martin) je romanska katoliška cerkev v Kölnu v Nemčiji.
Novo!!: Karolingi in Cerkev Velikega svetega Martina, Köln · Poglej več »
Cloisonne
Cloisonné (la cloison meja, pregrada; email cloisonné prekatni emajl) je starodavna tehnika okraševanja kovinskih predmetov.
Novo!!: Karolingi in Cloisonne · Poglej več »
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Novo!!: Karolingi in Colmar · Poglej več »
Conciergerie
Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).
Novo!!: Karolingi in Conciergerie · Poglej več »
Dagobert II.
Dagobert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 676 do 679, * okoli 650, † 23. december 679.
Novo!!: Karolingi in Dagobert II. · Poglej več »
Deziderij Langobardski
Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.
Novo!!: Karolingi in Deziderij Langobardski · Poglej več »
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Novo!!: Karolingi in Dravska marka · Poglej več »
Enciklopedija
''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.
Novo!!: Karolingi in Enciklopedija · Poglej več »
Faramond
Kralj Faramond FaramondFamilysearch.org.
Novo!!: Karolingi in Faramond · Poglej več »
Fastrada
Fastrada je bila frankovska plemkinja, hčerka vplivnega avstrazijskega grofa Rudolfa in njegove žene Ede Bavarske in tretja žena Karla Velikega, * okoli 765, Ingelheim, † 10. avgust 794, Frankfurt na Majni.
Novo!!: Karolingi in Fastrada · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Karolingi in Fevd · Poglej več »
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Novo!!: Karolingi in Fevdalizem · Poglej več »
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Novo!!: Karolingi in Francoska gotska arhitektura · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Karolingi in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Fraueninsel
Fraueninsel je za Herreninselom drugi največji od treh otokov v Kimskem jezeru (nemško Chiemsee).
Novo!!: Karolingi in Fraueninsel · Poglej več »
Fredegarjeva kronika
Stran iz rokopisa ''Fredegarjeve kronike'', Francoska narodna knjižnica, Pariz Fredegarjeva kronika je kronika, ki opisuje dogodke v frankovski Galiji od leta 584 po okoli 641.
Novo!!: Karolingi in Fredegarjeva kronika · Poglej več »
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Novo!!: Karolingi in Frizija · Poglej več »
Fuldski letopisi
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV. leta 900.
Novo!!: Karolingi in Fuldski letopisi · Poglej več »
Germigny-des-Prés
Germigny-des-Prés je občina v departmaju Loiret v severni osrednji Franciji.
Novo!!: Karolingi in Germigny-des-Prés · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Karolingi in Grad · Poglej več »
Grad Rauterburg
Grad Rauterburg tudi Grad Stare Vovbre je bil grad na Koroškem v Avstriji.
Novo!!: Karolingi in Grad Rauterburg · Poglej več »
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Novo!!: Karolingi in Grad Valkhof · Poglej več »
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Novo!!: Karolingi in Grenoble · Poglej več »
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Novo!!: Karolingi in Grofija Flandrija · Poglej več »
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Novo!!: Karolingi in Grofija Holandija · Poglej več »
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Novo!!: Karolingi in Halberstadt · Poglej več »
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Novo!!: Karolingi in Hamaland · Poglej več »
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Novo!!: Karolingi in Henrik I. Nemški · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: Karolingi in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Novo!!: Karolingi in Hildegarda Vinzgauska · Poglej več »
Hilderik III.
Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.
Novo!!: Karolingi in Hilderik III. · Poglej več »
Hunfrid, Mejni grof Istre
Hunfrid (Hunfried I., Unfredus) se je rodil v drugi polovici 8.stoletja in umrl okoli leta 835 je bil mejni grof v Istrski marki vsaj od leta 789 vsaj do leta 804 in po nekaterih virih tudi Furlanski vojvoda od leta 799 do vsaj leta 804, ko je izpričan Janez kot vojvoda Istre.
Novo!!: Karolingi in Hunfrid, Mejni grof Istre · Poglej več »
Indre (departma)
Indre je neobalni departma v osrednji Franciji, imenovan po reki Indre.
Novo!!: Karolingi in Indre (departma) · Poglej več »
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9. avgust 803.
Novo!!: Karolingi in Irena Atenska · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Karolingi in Istra · Poglej več »
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Novo!!: Karolingi in Kaligrafija · Poglej več »
Karel III. Debeli
Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.
Novo!!: Karolingi in Karel III. Debeli · Poglej več »
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Novo!!: Karolingi in Karel Martel · Poglej več »
Karel Mlajši
Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.
Novo!!: Karolingi in Karel Mlajši · Poglej več »
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Novo!!: Karolingi in Karel Plešasti · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Karolingi in Karel Veliki · Poglej več »
Karlman (majordom)
Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * okoli 714, † 17. avgust 754, Vienne.
Novo!!: Karolingi in Karlman (majordom) · Poglej več »
Karlman Bavarski
Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.
Novo!!: Karolingi in Karlman Bavarski · Poglej več »
Karolinška arhitektura
Karolinška arhitektura je slog severnoevropske predromanske arhitekture iz obdobja karolinške renesanse poznega 8.
Novo!!: Karolingi in Karolinška arhitektura · Poglej več »
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Novo!!: Karolingi in Karolinško cesarstvo · Poglej več »
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Novo!!: Karolingi in Knežji samostan Kempten · Poglej več »
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Novo!!: Karolingi in Konrad I. Nemški · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Karolingi in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Novo!!: Karolingi in Kraljevina Navarra · Poglej več »
Krona kralja Zvonimira
Krona kralja Zvonimira, znana tudi kot Tomislavova krona ali Starohrvaška krona je krona, ki jo leta 1076 hrvaškemu kralju Dimitriju Zvonimiru podaril papeški legat.
Novo!!: Karolingi in Krona kralja Zvonimira · Poglej več »
Kronanje
Kronanje je dejanje postavitve ali podelitve krone na monarhovo glavo.
Novo!!: Karolingi in Kronanje · Poglej več »
Kunigunda Švabska
Kunigunda Švabska iz plemiške rodbine Ahalolfingov je bila po poroki z mejnim grofom Luitpoldom do leta 907 bavarska mejna grofica in po poroki s kraljem Konradom I. od leta 913 do 918 kraljica Frankov, * okoli 878, † 7.
Novo!!: Karolingi in Kunigunda Švabska · Poglej več »
Languedoc
Languedoc (/ ˌlɒ̃ɡ (ə) ˈdɒk /, francosko; okcitansko Lengadòc)) je zgodovinska francoska provinca. Obsegala je večino območja Oksitanije, Ardèche in dele Haute-Loire, zdaj del sodobne regije Oksitanija, na jugu Francije. Njeno glavno mesto je bil Toulouse. Imela je površino približno 42.700 kvadratnih kilometrov. Na območju živi približno štiri milijone ljudi. Najpomembnejša mesta so - poleg nekdanje prestolnice Toulouse – Montpellier, Nîmes, Béziers, Narbonne, Albi, Carcassonne in Sète.
Novo!!: Karolingi in Languedoc · Poglej več »
Laon
Laon je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Aisne.
Novo!!: Karolingi in Laon · Poglej več »
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Novo!!: Karolingi in Letopisi Frankovskega kraljestva · Poglej več »
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Novo!!: Karolingi in Lille · Poglej več »
Limburška stolnica
Južna stran in kor Limburška stolnica, po svojem zavetniku imenovana tudi Stolnica svetega Jurija, je v škofiji Limburg nad starim mestom Limburg ob Lahnu in stoji ob limburškem gradu.
Novo!!: Karolingi in Limburška stolnica · Poglej več »
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Novo!!: Karolingi in Limburg (Nizozemska) · Poglej več »
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Novo!!: Karolingi in Ljutomer · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Karolingi in Loara · Poglej več »
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Novo!!: Karolingi in Lotar I. Karolinški · Poglej več »
Lotarjev križ
Lotarjev križ (nemško Lotharkreuz) je procesijski križ crux gemmata (križ z dragulji) iz približno leta 1000 našega štetja, čeprav je njegova osnova iz 14.
Novo!!: Karolingi in Lotarjev križ · Poglej več »
Ludvik II. Italijanski
Ludvikov nagrobnik Ludvik II.
Novo!!: Karolingi in Ludvik II. Italijanski · Poglej več »
Ludvik Mlajši
Ludvik Mlajši, včasih tudi Ludvik Saški, ali Ludvik III., je bil drugi najstarejši sin Ludvika Nemškega in Heme Atdorfske, *830/835, † 20. januar 882.
Novo!!: Karolingi in Ludvik Mlajši · Poglej več »
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Novo!!: Karolingi in Ludvik Nemški · Poglej več »
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Novo!!: Karolingi in Ludvik Otrok · Poglej več »
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Novo!!: Karolingi in Ludvik Pobožni · Poglej več »
Lup II. Gaskonjski
Lup II. (baskovsko Otsoa, gaskonsko Lop, latinsko Lupus, francosko Loup) je bil tretji zgodovinsko dokazani vojvoda Gaskonje (latinsko dux ali princeps).
Novo!!: Karolingi in Lup II. Gaskonjski · Poglej več »
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Novo!!: Karolingi in Majordom · Poglej več »
Maulbronn
Maulbronn je mesto v okrožju Enzkreis, Baden-Württemberg v Nemčiji.
Novo!!: Karolingi in Maulbronn · Poglej več »
Meersburški grad
Meersburški grad (nemško Burg Meersburg), znan tudi kot Alte Burg (Stari grad), v Meersburgu ob Bodenskem jezeru v zvezni deželi Baden-Württemberg v Nemčiji, velja za enega najstarejših naseljenih gradov v Nemčiji.
Novo!!: Karolingi in Meersburški grad · Poglej več »
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Novo!!: Karolingi in Mejna grofija Istra · Poglej več »
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Novo!!: Karolingi in Mejni grof · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Karolingi in Merovingi · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Karolingi in Metz · Poglej več »
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Novo!!: Karolingi in Milštatski samostan · Poglej več »
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Novo!!: Karolingi in Ministerial · Poglej več »
Mračno stoletje
Mračno stoletje imenujejo zgodovinarji obdobje v zgodovini papeštva, ki je s svojimi neprimernimi postopki papežev in vladarjev tej dobi vtisnilo svoj pečat.
Novo!!: Karolingi in Mračno stoletje · Poglej več »
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Novo!!: Karolingi in Narbonne · Poglej več »
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Novo!!: Karolingi in Nevstrija · Poglej več »
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Novo!!: Karolingi in Nizozemske dežele · Poglej več »
Notitia de actoribus regis
Notitia de actoribus regis (slovensko Predpisi za kraljeve skrbnike) je paket šestih predpisov (praecepta), ki jih je okoli leta 733 objavil langobardski kralj Liutprand.
Novo!!: Karolingi in Notitia de actoribus regis · Poglej več »
Opatija Prüm
Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.
Novo!!: Karolingi in Opatija Prüm · Poglej več »
Opatija svetega Remigija
Opatija Saint-Remi je opatija v Reimsu v Franciji, ustanovljena v 6.
Novo!!: Karolingi in Opatija svetega Remigija · Poglej več »
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Novo!!: Karolingi in Orange, Vaucluse · Poglej več »
Orderik Vitalis
Orderic Vitalis, angleški (normanski) kronist, avtor obsežne kronike Normandije in Anglije 11. in 12. stoletja, (* 1075, Anglija, † okrog 1142, St Evroul-en-Ouche, Francija).
Novo!!: Karolingi in Orderik Vitalis · Poglej več »
Orléanska stolnica
Orléanska stolnica ali stolnica sv.
Novo!!: Karolingi in Orléanska stolnica · Poglej več »
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Novo!!: Karolingi in Osnabrück · Poglej več »
Otoška keltska umetnost
Otošna keltska umetnost, znan tudi pod imenom hiberno-saksonska umetnost, je slog v umetnosti, ki je nastal v post-rimski zgodovini Irske in Velike Britanije.
Novo!!: Karolingi in Otoška keltska umetnost · Poglej več »
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Novo!!: Karolingi in Oton I. Veliki · Poglej več »
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Novo!!: Karolingi in Otoni · Poglej več »
Pabo
Karantansko ozemlje do leta 860 Pabo, bavarski plemič.
Novo!!: Karolingi in Pabo · Poglej več »
Pagus
Burgundski ''pagi'' v 9. stoletju Pagus (latinsko: pāgus), regija ali podregija, naziv, ki je primerljiv s sodobnim francoskim pays in španskim pago.
Novo!!: Karolingi in Pagus · Poglej več »
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Novo!!: Karolingi in Palais de la Cité · Poglej več »
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Novo!!: Karolingi in Palatin (naziv) · Poglej več »
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Novo!!: Karolingi in Palatinski grof · Poglej več »
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Novo!!: Karolingi in Papeška država · Poglej več »
Papež Agapit II.
Agapit II. (Agapetus Secundus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 8. november 955 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 10. maja 946 do svoje smrti 8. novembra 955.
Novo!!: Karolingi in Papež Agapit II. · Poglej več »
Papež Štefan V.
Štefan V. (imenovan včasih tudi Štefan VI. Papa Stephanus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. september 891 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 15.
Novo!!: Karolingi in Papež Štefan V. · Poglej več »
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Novo!!: Karolingi in Papež Silvester II. · Poglej več »
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Novo!!: Karolingi in Papež Zaharija · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Karolingi in Pariz · Poglej več »
Pipin Grbasti
Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.
Novo!!: Karolingi in Pipin Grbasti · Poglej več »
Pipin Herstalski
Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.
Novo!!: Karolingi in Pipin Herstalski · Poglej več »
Pipin I. Akvitanski
Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.
Novo!!: Karolingi in Pipin I. Akvitanski · Poglej več »
Pipin II. Akvitanski
Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.
Novo!!: Karolingi in Pipin II. Akvitanski · Poglej več »
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27. februar 640.
Novo!!: Karolingi in Pipin Landenski · Poglej več »
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Novo!!: Karolingi in Pipin Mali · Poglej več »
Pipinidi
Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.
Novo!!: Karolingi in Pipinidi · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Karolingi in Prva križarska vojna · Poglej več »
Pušja vas
Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.
Novo!!: Karolingi in Pušja vas · Poglej več »
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Novo!!: Karolingi in Radaniti · Poglej več »
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9. stoletja)Grafenauer Bogo (2000).
Novo!!: Karolingi in Regnum Carantanum · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Karolingi in Reims · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: Karolingi in Rekonkvista · Poglej več »
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Novo!!: Karolingi in Renovatio imperii Romanorum · Poglej več »
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Novo!!: Karolingi in Rodbina Welf · Poglej več »
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Novo!!: Karolingi in Rona - Alpe · Poglej več »
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Novo!!: Karolingi in Rudolfini · Poglej več »
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Novo!!: Karolingi in Sainte-Chapelle · Poglej več »
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Novo!!: Karolingi in Salijski Franki · Poglej več »
Samostan Fleury
Samostan Fleury (Floriacum) v Saint-Benoît-sur-Loire, Loiret, Francija, ustanovljen okoli leta 640, je eden najbolj slavnih benediktinskih samostanov v zahodni Evropi in ima relikvije sv.
Novo!!: Karolingi in Samostan Fleury · Poglej več »
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Novo!!: Karolingi in Samostan Reichenau · Poglej več »
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Novo!!: Karolingi in Samostan Sankt Gallen · Poglej več »
Sarlat-la-Canéda
Sarlat-la-Canéda (okcitansko Sarlat e La Canedat) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Dordogne.
Novo!!: Karolingi in Sarlat-la-Canéda · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Karolingi in Sasi · Poglej več »
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Novo!!: Karolingi in Seznam francoskih kraljev · Poglej več »
Seznam frankovskih kraljev
To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.
Novo!!: Karolingi in Seznam frankovskih kraljev · Poglej več »
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Novo!!: Karolingi in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Karolingi in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Novo!!: Karolingi in Slonovina · Poglej več »
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Novo!!: Karolingi in Slovenska Istra · Poglej več »
Spodnja Panonija (frankovska dežela)
Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.
Novo!!: Karolingi in Spodnja Panonija (frankovska dežela) · Poglej več »
Spytihněv I.
Spytihněv I. iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 894 ali 895 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 875, † 915.
Novo!!: Karolingi in Spytihněv I. · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Karolingi in Srednji vek · Poglej več »
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Novo!!: Karolingi in Staufovci · Poglej več »
Stolnica blažene Device Marije, Chartres
Stolnica blažene device Marije, Chartres, znana tudi kot Stolnica bazilika device Marije Chartres (francosko: Basilique Cathédrale Notre-Dame de Chartres), je srednjeveška katoliška stolnica latinske cerkve, ki se nahaja v Chartresu, Francija, okoli 80 km jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Karolingi in Stolnica blažene Device Marije, Chartres · Poglej več »
Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Novo!!: Karolingi in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu · Poglej več »
Stolnica Notre-Dame, Bayeux
glavna ladja Stolnica v Bayeuxu (Cathédrale Notre-Dame de Bayeux) je normansko-romanska stolnica, ki se nahaja v mestu Bayeux v Spodnji Normandiji.
Novo!!: Karolingi in Stolnica Notre-Dame, Bayeux · Poglej več »
Sveti Bonifacij
Bonifacij (675 – 5. junij 754), rojen v Creditonu v anglosaški Angliji, je bil vodilna oseba v anglosaški misiji v germanskih delih Frankovskega cesarstva v osmem stoletju.
Novo!!: Karolingi in Sveti Bonifacij · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Karolingi in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Novo!!: Karolingi in Tours · Poglej več »
Trdnjava Ehrenbreitstein
Trdnjava Ehrenbreitstein (nemško: Festung Ehrenbreitstein) je trdnjava na hribu z istim imenom na vzhodnem bregu Rena nasproti mesta Koblenz v nemški deželi Porenje - Pfalška.
Novo!!: Karolingi in Trdnjava Ehrenbreitstein · Poglej več »
Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.
Novo!!: Karolingi in Trdnjava Hohensalzburg · Poglej več »
Treviso (pokrajina)
Pokrajina Treviso (v italijanskem izvirniku Provincia di Treviso) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Karolingi in Treviso (pokrajina) · Poglej več »
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Novo!!: Karolingi in Ulm · Poglej več »
Uzerche
Panorama naselja Uzerche (okcitansko Usèrcha) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Corrèze regije Limousin.
Novo!!: Karolingi in Uzerche · Poglej več »
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Novo!!: Karolingi in Valonija · Poglej več »
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Novo!!: Karolingi in Vila · Poglej več »
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza. Vinogradniške meje Šampanje (appellation d'origine contrôlée – AOC – zaščitena oznaka porekla) so pravno opredeljene in razdeljene na pet vinogradniških območij v zgodovinski pokrajini: Aube, Côte des Blancs, Côte de Sézanne, Montagne de Reims in Vallée de la Marne. Mesti Reims in Épernay sta trgovska centra tega območja. Reims je znan po svoji stolnici, kraju kronanja francoskih kraljev in Unescove svetovne dediščine. Zgodovina šampanjske vinske regije na severnih robovih Francije, je imela pomembno vlogo pri razvoju tega edinstvenega okoliša. Bližina območja Pariza je spodbudila gospodarski uspeh regije v trgovini z vinom, so pa so vasi in vinogradi postavljeni na poti vojaških pohodov v francosko prestolnico. Kljub pogostosti teh vojaških spopadov je regija v zgodnjem srednjem veku razvila sloves kakovostne proizvodnje vina in je lahko nadaljevala s tem ugledom, saj so proizvajalci v regiji začeli s penečim vinom s prihodom velikih šampanjskih hiš v 17. in 18. stoletju. stoletja. Glavno grozdje, ki se prideluje v regiji je chardonnay, modri pinot (Pinot noir) in pinot meunier. Modri pinot je najbolj razširjeno grozdje v regiji Aube in zelo dobro raste v Montagne de Reims. Pinot Meunier je prevladujoče grozdje v regiji Vallée de la Marne. Côte des Blancs je skoraj izključno namenjen chardonnayju. K. Gargett, P. Forrestal, & C. Fallis The Encyclopedic Atlas of Wine pg 164 Global Book Publishing 2004.
Novo!!: Karolingi in Vinska regija Šampanja · Poglej več »
Vir illustris
Insignije pretorskega prefekta Ilirika (''Notitia Dignitatum'' Vir illustris (slovensko slavni mož) je bil v pozni antiki uradni naslov najvišjih senatorskih položajev v Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Novo!!: Karolingi in Vir illustris · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Karolingi in Vizigoti · Poglej več »
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Novo!!: Karolingi in Vladarska rodbina · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Novo!!: Karolingi in Vojvodina Češka · Poglej več »
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Novo!!: Karolingi in Vojvodina Benevento · Poglej več »
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Novo!!: Karolingi in Vojvodina Burgundija · Poglej več »
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Novo!!: Karolingi in Vojvodina Furlanija · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Karolingi in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Novo!!: Karolingi in Wettinci · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Karolingi in Zürich · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Karolingi in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgodovinsko središče mesta Salzburg
Zgodovinsko središče mesta Salzburg.
Novo!!: Karolingi in Zgodovinsko središče mesta Salzburg · Poglej več »
