Odpri v Google MapsKazalo
62 odnosi: Alpe, Štefan na Zilji, Čegla gora, Bistrica na Zilji, Cirkno, Coglians, Eiskar, Emil Cenčič, Froelichov svišč, Furlanija - Julijska krajina, Geografija Avstrijske Koroške, Goriška (grofija), Goriška brda, Jezera na avstrijskem Koroškem, Kanalska dolina, Karavanke, Karni, Kluže, Koča Giovanni in Olinto Marinelli, Kobariška bitka, Koroška (zvezna dežela), Lesna dolina, Lig, Lorkovićev rjavček, Maniago, Mokrine (prelaz), Montaž, Monte Sernio, Naborjet - Ovčja vas, Paularo, Peralba, Piava, Planina, Po stopinjah Valentina Staniča, Podklošter, Poludnik, Poreče, Koroška, Prelaz Plöcken, Preseško jezero, Prva svetovna vojna, Pušja vas, Radio Onde Furlane, Radio Trst A, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine, Slovenska skupnost v Italiji, Slovenski eksonimi, Stol, Julijske Alpe, Straja vas, Tablja, ... Razširi indeks (12 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Karnijske Alpe in Alpe
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Karnijske Alpe in Štefan na Zilji
Čegla gora
Čegla gora (tudi Adrški vrh; nemško Tschekelnock) je gora v gorski skupini Negal (Spitzegelgruppe) v Ziljskih Alpah na avstrijskem Koroškem z višino 1.892 m. Leži severnozahodno od Vršja (Windische Höhe).
Poglej Karnijske Alpe in Čegla gora
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Karnijske Alpe in Bistrica na Zilji
Cirkno
Farna cerkev Sv. Martina Grad Turnhof, Cirkno na Zilji Cirkno (na Zilji) (nemško Kirchbach) je občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karnijske Alpe in Cirkno
Coglians
Monte Coglians (furlansko Coliàns, nemško Hohe Warte) je z 2.782 metri najvišja gora Karnijskih Alp.
Poglej Karnijske Alpe in Coglians
Eiskar
Eiskar je edini obstoječi ledenik v Karnijskih Alpah.
Poglej Karnijske Alpe in Eiskar
Emil Cenčič
Emil Cenčič (tudi Cencig), italijanski rimskokatoliški duhovnik in narodni delavec slovenskega rodu, * 25. december 1925, Črni Vrh, Beneška Slovenija, † 9. december 2012, San Vito al Tagliamento, Italija.
Poglej Karnijske Alpe in Emil Cenčič
Froelichov svišč
Froelichov svišč (znanstveno ime Gentiana froelichii) je endemična in hemikriptofitna trajnica iz rodu sviščev (Gentiana) in družine sviščevk (Gentianaceae), ki se pojavlja v jugovzhodnih Alpah.
Poglej Karnijske Alpe in Froelichov svišč
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Karnijske Alpe in Furlanija - Julijska krajina
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Karnijske Alpe in Geografija Avstrijske Koroške
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Karnijske Alpe in Goriška (grofija)
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Poglej Karnijske Alpe in Goriška brda
Jezera na avstrijskem Koroškem
Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba) Vrbsko jezero V avstrijski zvezni deželi Koroški se nahajajo številna jezera in tako je nastal zbirni pojem koroška jezera oz.
Poglej Karnijske Alpe in Jezera na avstrijskem Koroškem
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Karnijske Alpe in Kanalska dolina
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Karnijske Alpe in Karavanke
Karni
Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).
Poglej Karnijske Alpe in Karni
Kluže
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja Železniški most na stari Pontebski železnici Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah. Kluže (Chiusaforte, Scluse, Klausen) je naselje in sedež istoimenske občine v nekdanji Videmski pokrajini, od 2016 del Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Karnijske Alpe in Kluže
Koča Giovanni in Olinto Marinelli
Koča Marinelli Koča (italijansko Rifugio) Giovanni in Olinto Marinelli (2.120 m) je planinska postojanka v osrednjem delu Karnijskih Alp, ob južnem vznožju Cogliansa (nemško Hohe Warte), najvišje gore Karnijcev.
Poglej Karnijske Alpe in Koča Giovanni in Olinto Marinelli
Kobariška bitka
Kobariška bitka (znan tudi kot kobariški preboj ali 12. soška bitka) je bil spopad med avstro-ogrsko in nemško vojsko na eni ter italijansko vojsko na drugi strani.
Poglej Karnijske Alpe in Kobariška bitka
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Karnijske Alpe in Koroška (zvezna dežela)
Lesna dolina
Liesing Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina z okoli 1.300 prebivalci na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem.
Poglej Karnijske Alpe in Lesna dolina
Lig
Lig je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Poglej Karnijske Alpe in Lig
Lorkovićev rjavček
Lorkovićev rjavček, tudi karavanški rjavček (znanstveno ime Erebia calcaria) je endemična vrsta metulja, ki ga najdemo samo v zahodnih Karavankah, Julijskih in Karnijskih Alpah.
Poglej Karnijske Alpe in Lorkovićev rjavček
Maniago
Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.
Poglej Karnijske Alpe in Maniago
Mokrine (prelaz)
Mokrine, pod Krniškimi skalami Pomnik o gradnji ceste čez Mokrine Cerkev na meji med Italijo in Avstrijo Mokrine so 1552 m visok cestni prelaz v Karnijskih Alpah, na meji med Avstrijo in Italijo.
Poglej Karnijske Alpe in Mokrine (prelaz)
Montaž
Montaž (tudi Bojec, Špik nad Policami oz. Poliški Špik, italijansko Jôf di Montasio, furlansko Jôf dal Montâs, nemško Bramkofel ali Montasch) je 2.753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp v Italiji.
Poglej Karnijske Alpe in Montaž
Monte Sernio
Monte Sernio (furlansko Serenât oz. Crete di Seregnò) je 2.187 metrov visoka gora v italijanskem delu Karnijskih Alp.
Poglej Karnijske Alpe in Monte Sernio
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Karnijske Alpe in Naborjet - Ovčja vas
Paularo
Paularo (furlansko Paulâr) je naselje in občina v severozahodni italijanski regiji Furlaniji-Julijski krajini.
Poglej Karnijske Alpe in Paularo
Peralba
Monte Peralba (nemško Hochweißstein, lokalno Jochkouvl) je z 2.694 metri za Cogliansom druga najvišja gora Karnijskih Alp (drugi najvišji vrh je sicer Kellerspitzen, ki pa je del masiva Cogliansa).
Poglej Karnijske Alpe in Peralba
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Poglej Karnijske Alpe in Piava
Planina
Planina je lahko.
Poglej Karnijske Alpe in Planina
Po stopinjah Valentina Staniča
Pohodna pot Po stopinjah Valentina Staniča je nastala v spomin slovenskemu duhovniku, alpinistu, pesniku, pisatelju, prevajalcu in učitelju, Valentinu Staniču, ki je obiskoval hrib Sv.
Poglej Karnijske Alpe in Po stopinjah Valentina Staniča
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Karnijske Alpe in Podklošter
Poludnik
Poludnik (italijansko-nemško Poludnig) je 1.999 m visoka gora v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko–italijanski meji.
Poglej Karnijske Alpe in Poludnik
Poreče, Koroška
Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.
Poglej Karnijske Alpe in Poreče, Koroška
Prelaz Plöcken
Prelaz Plöcken (slovensko: Prelaz Ploče, nemško: Plöckenpass, italijansko: Passo di Monte Croce Carnico) je visokogorski prelaz v Karnijskih Alpah na meji med avstrijsko deželo Koroško in italijansko Furlanijsko-Julijsko krajino.
Poglej Karnijske Alpe in Prelaz Plöcken
Preseško jezero
Preseško jezero ali tudi Pazrijsko jezero (po bližnjih vaseh Preseka in Pazrije,, je jezero v Spodnji Ziljski dolini vzhodno od Šmohorja. S površino 55 ha je deveto največje jezero na avstrijskem Koroškem. Zanhj je značilna velika površina trstičevja.
Poglej Karnijske Alpe in Preseško jezero
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Karnijske Alpe in Prva svetovna vojna
Pušja vas
Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.
Poglej Karnijske Alpe in Pušja vas
Radio Onde Furlane
Radio Onde Furlane (Furlanski Valovi) je nekomercialna neodvisna radijska postaja s sedežem v Vidmu (''Udine'').
Poglej Karnijske Alpe in Radio Onde Furlane
Radio Trst A
Logotip Radia Trst A Radio Trst A je državna radijska postaja, ki deluje v okviru deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI za območje Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu.
Poglej Karnijske Alpe in Radio Trst A
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Poglej Karnijske Alpe in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine.
Poglej Karnijske Alpe in Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Karnijske Alpe in Slovenska skupnost v Italiji
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Karnijske Alpe in Slovenski eksonimi
Stol, Julijske Alpe
Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.
Poglej Karnijske Alpe in Stol, Julijske Alpe
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Karnijske Alpe in Straja vas
Tablja
Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.
Poglej Karnijske Alpe in Tablja
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Poglej Karnijske Alpe in Tilment
Tirolska fronta
Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).
Poglej Karnijske Alpe in Tirolska fronta
Tolmeč
Tolmeč (furlansko Tumieç, italijansko Tolmezzo, nemško Tolmein) je mesto in občina na severozahodu severnovzhodne italijanske regije Furlaniji-Julijski krajini in je središče pokrajine Karnija oz.
Poglej Karnijske Alpe in Tolmeč
Trdnjava Bovške Kluže
Trdnjava danes Trdnjava danes Trdnjava Bovške Kluže (izvirno nemško Fort Flitscher Klause) je trdnjava, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice.
Poglej Karnijske Alpe in Trdnjava Bovške Kluže
Tumova koča na Slavniku
Tumova koča na Slavniku (1018m) je planinska postojanka, ki stoji tik pod vrhom Slavnika (1028m) v severni Čičariji in je zadnji tisočak.
Poglej Karnijske Alpe in Tumova koča na Slavniku
Valentin Stanič
Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.
Poglej Karnijske Alpe in Valentin Stanič
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Karnijske Alpe in Vojvodina Furlanija
Volajsko jezero
Volajsko jezero (nemško Wolayer See) je gorsko jezero na koroški strani Karnijskega glavnega grebena v bližini prelaza Plöcken.
Poglej Karnijske Alpe in Volajsko jezero
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Karnijske Alpe in Vzhodne Alpe
Zilja
Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.
Poglej Karnijske Alpe in Zilja
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Karnijske Alpe in Ziljska dolina
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Poglej Karnijske Alpe in Ziljske Alpe