Hitreje kot brskalnik!
62 odnosi: Alpe, Štefan na Zilji, Čegla gora, Bistrica na Zilji, Cirkno, Coglians, Eiskar, Emil Cenčič, Froelichov svišč, Furlanija - Julijska krajina, Geografija Avstrijske Koroške, Goriška (grofija), Goriška brda, Jezera na avstrijskem Koroškem, Kanalska dolina, Karavanke, Karni, Kluže, Koča Giovanni in Olinto Marinelli, Kobariška bitka, Koroška (zvezna dežela), Lesna dolina, Lig, Lorkovićev rjavček, Maniago, Mokrine (prelaz), Montaž, Monte Sernio, Naborjet - Ovčja vas, Paularo, Peralba, Piava, Planina, Po stopinjah Valentina Staniča, Podklošter, Poludnik, Poreče, Koroška, Prelaz Plöcken, Preseško jezero, Prva svetovna vojna, Pušja vas, Radio Onde Furlane, Radio Trst A, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine, Slovenska skupnost v Italiji, Slovenski eksonimi, Stol, Julijske Alpe, Straja vas, Tablja, ..., Tilment, Tirolska fronta, Tolmeč, Trdnjava Bovške Kluže, Tumova koča na Slavniku, Valentin Stanič, Vojvodina Furlanija, Volajsko jezero, Vzhodne Alpe, Zilja, Ziljska dolina, Ziljske Alpe. Razširi indeks (12 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Karnijske Alpe in Alpe · Poglej več »
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Novo!!: Karnijske Alpe in Štefan na Zilji · Poglej več »
Čegla gora
Čegla gora (tudi Adrški vrh; nemško Tschekelnock) je gora v gorski skupini Negal (Spitzegelgruppe) v Ziljskih Alpah na avstrijskem Koroškem z višino 1.892 m. Leži severnozahodno od Vršja (Windische Höhe).
Novo!!: Karnijske Alpe in Čegla gora · Poglej več »
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Novo!!: Karnijske Alpe in Bistrica na Zilji · Poglej več »
Cirkno
Farna cerkev Sv. Martina Grad Turnhof, Cirkno na Zilji Cirkno (na Zilji) (nemško Kirchbach) je občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Karnijske Alpe in Cirkno · Poglej več »
Coglians
Monte Coglians (furlansko Coliàns, nemško Hohe Warte) je z 2.782 metri najvišja gora Karnijskih Alp.
Novo!!: Karnijske Alpe in Coglians · Poglej več »
Eiskar
Eiskar je edini obstoječi ledenik v Karnijskih Alpah.
Novo!!: Karnijske Alpe in Eiskar · Poglej več »
Emil Cenčič
Emil Cenčič (tudi Cencig), italijanski rimskokatoliški duhovnik in narodni delavec slovenskega rodu, * 25. december 1925, Črni Vrh, Beneška Slovenija, † 9. december 2012, San Vito al Tagliamento, Italija.
Novo!!: Karnijske Alpe in Emil Cenčič · Poglej več »
Froelichov svišč
Froelichov svišč (znanstveno ime Gentiana froelichii) je endemična in hemikriptofitna trajnica iz rodu sviščev (Gentiana) in družine sviščevk (Gentianaceae), ki se pojavlja v jugovzhodnih Alpah.
Novo!!: Karnijske Alpe in Froelichov svišč · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Karnijske Alpe in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Novo!!: Karnijske Alpe in Geografija Avstrijske Koroške · Poglej več »
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Karnijske Alpe in Goriška (grofija) · Poglej več »
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Novo!!: Karnijske Alpe in Goriška brda · Poglej več »
Jezera na avstrijskem Koroškem
Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba) Vrbsko jezero V avstrijski zvezni deželi Koroški se nahajajo številna jezera in tako je nastal zbirni pojem koroška jezera oz.
Novo!!: Karnijske Alpe in Jezera na avstrijskem Koroškem · Poglej več »
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Novo!!: Karnijske Alpe in Kanalska dolina · Poglej več »
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Novo!!: Karnijske Alpe in Karavanke · Poglej več »
Karni
Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).
Novo!!: Karnijske Alpe in Karni · Poglej več »
Kluže
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja Železniški most na stari Pontebski železnici Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah. Kluže (Chiusaforte, Scluse, Klausen) je naselje in sedež istoimenske občine v nekdanji Videmski pokrajini, od 2016 del Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Karnijske Alpe in Kluže · Poglej več »
Koča Giovanni in Olinto Marinelli
Koča Marinelli Koča (italijansko Rifugio) Giovanni in Olinto Marinelli (2.120 m) je planinska postojanka v osrednjem delu Karnijskih Alp, ob južnem vznožju Cogliansa (nemško Hohe Warte), najvišje gore Karnijcev.
Novo!!: Karnijske Alpe in Koča Giovanni in Olinto Marinelli · Poglej več »
Kobariška bitka
Kobariška bitka (znan tudi kot kobariški preboj ali 12. soška bitka) je bil spopad med avstro-ogrsko in nemško vojsko na eni ter italijansko vojsko na drugi strani.
Novo!!: Karnijske Alpe in Kobariška bitka · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Karnijske Alpe in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Lesna dolina
Liesing Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina z okoli 1.300 prebivalci na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Karnijske Alpe in Lesna dolina · Poglej več »
Lig
Lig je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Novo!!: Karnijske Alpe in Lig · Poglej več »
Lorkovićev rjavček
Lorkovićev rjavček, tudi karavanški rjavček (znanstveno ime Erebia calcaria) je endemična vrsta metulja, ki ga najdemo samo v zahodnih Karavankah, Julijskih in Karnijskih Alpah.
Novo!!: Karnijske Alpe in Lorkovićev rjavček · Poglej več »
Maniago
Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.
Novo!!: Karnijske Alpe in Maniago · Poglej več »
Mokrine (prelaz)
Mokrine, pod Krniškimi skalami Pomnik o gradnji ceste čez Mokrine Cerkev na meji med Italijo in Avstrijo Mokrine so 1552 m visok cestni prelaz v Karnijskih Alpah, na meji med Avstrijo in Italijo.
Novo!!: Karnijske Alpe in Mokrine (prelaz) · Poglej več »
Montaž
Montaž (tudi Bojec, Špik nad Policami oz. Poliški Špik, italijansko Jôf di Montasio, furlansko Jôf dal Montâs, nemško Bramkofel ali Montasch) je 2.753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp v Italiji.
Novo!!: Karnijske Alpe in Montaž · Poglej več »
Monte Sernio
Monte Sernio (furlansko Serenât oz. Crete di Seregnò) je 2.187 metrov visoka gora v italijanskem delu Karnijskih Alp.
Novo!!: Karnijske Alpe in Monte Sernio · Poglej več »
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Karnijske Alpe in Naborjet - Ovčja vas · Poglej več »
Paularo
Paularo (furlansko Paulâr) je naselje in občina v severozahodni italijanski regiji Furlaniji-Julijski krajini.
Novo!!: Karnijske Alpe in Paularo · Poglej več »
Peralba
Monte Peralba (nemško Hochweißstein, lokalno Jochkouvl) je z 2.694 metri za Cogliansom druga najvišja gora Karnijskih Alp (drugi najvišji vrh je sicer Kellerspitzen, ki pa je del masiva Cogliansa).
Novo!!: Karnijske Alpe in Peralba · Poglej več »
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Karnijske Alpe in Piava · Poglej več »
Planina
Planina je lahko.
Novo!!: Karnijske Alpe in Planina · Poglej več »
Po stopinjah Valentina Staniča
Pohodna pot Po stopinjah Valentina Staniča je nastala v spomin slovenskemu duhovniku, alpinistu, pesniku, pisatelju, prevajalcu in učitelju, Valentinu Staniču, ki je obiskoval hrib Sv.
Novo!!: Karnijske Alpe in Po stopinjah Valentina Staniča · Poglej več »
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Novo!!: Karnijske Alpe in Podklošter · Poglej več »
Poludnik
Poludnik (italijansko-nemško Poludnig) je 1.999 m visoka gora v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko–italijanski meji.
Novo!!: Karnijske Alpe in Poludnik · Poglej več »
Poreče, Koroška
Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Karnijske Alpe in Poreče, Koroška · Poglej več »
Prelaz Plöcken
Prelaz Plöcken (slovensko: Prelaz Ploče, nemško: Plöckenpass, italijansko: Passo di Monte Croce Carnico) je visokogorski prelaz v Karnijskih Alpah na meji med avstrijsko deželo Koroško in italijansko Furlanijsko-Julijsko krajino.
Novo!!: Karnijske Alpe in Prelaz Plöcken · Poglej več »
Preseško jezero
Preseško jezero ali tudi Pazrijsko jezero (po bližnjih vaseh Preseka in Pazrije,, je jezero v Spodnji Ziljski dolini vzhodno od Šmohorja. S površino 55 ha je deveto največje jezero na avstrijskem Koroškem. Zanhj je značilna velika površina trstičevja.
Novo!!: Karnijske Alpe in Preseško jezero · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Karnijske Alpe in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Pušja vas
Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.
Novo!!: Karnijske Alpe in Pušja vas · Poglej več »
Radio Onde Furlane
Radio Onde Furlane (Furlanski Valovi) je nekomercialna neodvisna radijska postaja s sedežem v Vidmu (''Udine'').
Novo!!: Karnijske Alpe in Radio Onde Furlane · Poglej več »
Radio Trst A
Logotip Radia Trst A Radio Trst A je državna radijska postaja, ki deluje v okviru deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI za območje Furlanije Julijske krajine s sedežem v Trstu.
Novo!!: Karnijske Alpe in Radio Trst A · Poglej več »
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Novo!!: Karnijske Alpe in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev · Poglej več »
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine.
Novo!!: Karnijske Alpe in Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine · Poglej več »
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Novo!!: Karnijske Alpe in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Karnijske Alpe in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Stol, Julijske Alpe
Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.
Novo!!: Karnijske Alpe in Stol, Julijske Alpe · Poglej več »
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Novo!!: Karnijske Alpe in Straja vas · Poglej več »
Tablja
Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.
Novo!!: Karnijske Alpe in Tablja · Poglej več »
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Novo!!: Karnijske Alpe in Tilment · Poglej več »
Tirolska fronta
Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).
Novo!!: Karnijske Alpe in Tirolska fronta · Poglej več »
Tolmeč
Tolmeč (furlansko Tumieç, italijansko Tolmezzo, nemško Tolmein) je mesto in občina na severozahodu severnovzhodne italijanske regije Furlaniji-Julijski krajini in je središče pokrajine Karnija oz.
Novo!!: Karnijske Alpe in Tolmeč · Poglej več »
Trdnjava Bovške Kluže
Trdnjava danes Trdnjava danes Trdnjava Bovške Kluže (izvirno nemško Fort Flitscher Klause) je trdnjava, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice.
Novo!!: Karnijske Alpe in Trdnjava Bovške Kluže · Poglej več »
Tumova koča na Slavniku
Tumova koča na Slavniku (1018m) je planinska postojanka, ki stoji tik pod vrhom Slavnika (1028m) v severni Čičariji in je zadnji tisočak.
Novo!!: Karnijske Alpe in Tumova koča na Slavniku · Poglej več »
Valentin Stanič
Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.
Novo!!: Karnijske Alpe in Valentin Stanič · Poglej več »
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Novo!!: Karnijske Alpe in Vojvodina Furlanija · Poglej več »
Volajsko jezero
Volajsko jezero (nemško Wolayer See) je gorsko jezero na koroški strani Karnijskega glavnega grebena v bližini prelaza Plöcken.
Novo!!: Karnijske Alpe in Volajsko jezero · Poglej več »
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Novo!!: Karnijske Alpe in Vzhodne Alpe · Poglej več »
Zilja
Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.
Novo!!: Karnijske Alpe in Zilja · Poglej več »
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Novo!!: Karnijske Alpe in Ziljska dolina · Poglej več »
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Novo!!: Karnijske Alpe in Ziljske Alpe · Poglej več »
