OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 479 odnosi: Aachen, Aachenska mestna hiša, Aachenska stolnična zakladnica, Aachenska stolnica, Aachenski mir (812), Adalgis, Advokat (fevdalizem), Agilolfingi, Alemani, Alkuin, Allgäu, Altstadt Hamburg, Alzacija, Amor, Ancona, Andora, Andorra la Vella, Aosta, Ardeni, Arhitektura stolnic in velikih cerkev, Arnulf iz Metza, Arnulf Koroški, Aunis, Avgust (naslov), Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Île de la Cité, Šentjakob v Rožu, Škofija Trst, Švabska vojvodina, Švica, Železna krona Langobardov, Železno, Avstrija, Župnija Zreče, Češka, Čičerika, Barbarosov lestenec, Barbizon, Basileus, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Bazilika svetega Saturnina, Toulouse, Belgijska Galija, Beli pinot, Benediktinski samostan Lorsch, Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair, Bergamo, Bernard Langobardski, Bertrada Laonska, Besneči Roland, Bikoborba, ... Razširi indeks (429 več) » « Shrink indeks

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Karel Veliki in Aachen

Aachenska mestna hiša

Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Aachenska mestna hiša

Aachenska stolnična zakladnica

Aachenska stolnična zakladnica (nemško Aachener Domschatzkammer) je muzej rimskokatoliške škofije Aachen pod nadzorom stolnega kapitlja, v katerem je ena najpomembnejših zbirk srednjeveških cerkvenih umetnin v Evropi.

Poglej Karel Veliki in Aachenska stolnična zakladnica

Aachenska stolnica

Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Aachenska stolnica

Aachenski mir (812)

Aachenski mir je mirovni sporazum, ki sta ga v Aachnu leta 812 podpisala frankovski kralj Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael I. Rangab.

Poglej Karel Veliki in Aachenski mir (812)

Adalgis

Adalgis (''Codex legum Langobardorum'', 11. stoletje) Adalgis ali Adelhis je kot pridruženi kralj Langobardskega kraljestva vladal skupaj z očetom Deziderijem od avgusta 759 do očetove odstavitve junija 774,Ottorino Bertolini.

Poglej Karel Veliki in Adalgis

Advokat (fevdalizem)

V srednjem veku, je bil advokat (latinsko:; nemško:; francosko) uradnik, ki je bil zakonito pooblaščen za opravljanje nekaterih posvetnih odgovornosti velikega fevdalnega gospoda ali za institucijo, kot je škofija ali opatija.

Poglej Karel Veliki in Advokat (fevdalizem)

Agilolfingi

Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.

Poglej Karel Veliki in Agilolfingi

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Karel Veliki in Alemani

Alkuin

Alkuin, angleški diakon, teolog in učenjak, * 735, † 19. maj 804.

Poglej Karel Veliki in Alkuin

Allgäu

Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.

Poglej Karel Veliki in Allgäu

Altstadt Hamburg

Altstadt (dobesedno 'staro mesto'), natančneje Hamburg-Altstadt - da se ne zamenjuje z Hamburg-Altona-Altstadt - je eno od mestnih okrožij Svobodnega in Hanseatskega mesta Hamburg, Nemčija.

Poglej Karel Veliki in Altstadt Hamburg

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Karel Veliki in Alzacija

Amor

Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.

Poglej Karel Veliki in Amor

Ancona

Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).

Poglej Karel Veliki in Ancona

Andora

Kneževina Andora je neodvisna celinska država v Evropi, v Pirenejih med Španijo in Francijo in je kondominij med Republiko Francijo in Urgelsko škofijo v Španiji.

Poglej Karel Veliki in Andora

Andorra la Vella

Andorra la Vella (katalonsko za Stara Andora) je glavno mesto kneževine Andore.

Poglej Karel Veliki in Andorra la Vella

Aosta

Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.

Poglej Karel Veliki in Aosta

Ardeni

Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.

Poglej Karel Veliki in Ardeni

Arhitektura stolnic in velikih cerkev

Arhitekturo stolnic, bazilik in velikih cerkev zaznamuje velik obseg zgradb in sledi eni izmed več razvejanih tradicij oblike, funkcije in sloga, ki vse izhajajo iz zgodnjekrščanske arhitekturne tradicije, ki je bila vzpostavljena v konstantinovem obdobju.

Poglej Karel Veliki in Arhitektura stolnic in velikih cerkev

Arnulf iz Metza

Sveti Arnulf iz Metza (francosko Arnoul ali Arnoulf) je bil frankovski škof Metza in svetovalec merovinškega avstrazijskega dvora.

Poglej Karel Veliki in Arnulf iz Metza

Arnulf Koroški

Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.

Poglej Karel Veliki in Arnulf Koroški

Aunis

Aunis (sentonško Aulni) je nekdanja provinca v zahodni Franciji s središčem v La Rochelle, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno ozemlje skupaj s pretežnim delom ozemlja province Saintonge pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente-Inférieure, 4.

Poglej Karel Veliki in Aunis

Avgust (naslov)

Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.

Poglej Karel Veliki in Avgust (naslov)

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Karel Veliki in Avstrija

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Karel Veliki in Avstrijsko cesarstvo

Île de la Cité

Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.

Poglej Karel Veliki in Île de la Cité

Šentjakob v Rožu

Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.

Poglej Karel Veliki in Šentjakob v Rožu

Škofija Trst

Tržaška škofija obstaja od leta 524.

Poglej Karel Veliki in Škofija Trst

Švabska vojvodina

  Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.

Poglej Karel Veliki in Švabska vojvodina

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Karel Veliki in Švica

Železna krona Langobardov

Železna krona Langobardov (italijansko: Corona ferrea di Lombardia, latinsko: Corona ferrea Longobardi) je tako relikviarij kot ena najstarejših kraljevih insignij krščanskega sveta.

Poglej Karel Veliki in Železna krona Langobardov

Železno, Avstrija

Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.

Poglej Karel Veliki in Železno, Avstrija

Župnija Zreče

Župnija Zreče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.

Poglej Karel Veliki in Župnija Zreče

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Karel Veliki in Češka

Čičerika

Rastlina čičerike Číčerka ali čičerika (znanstveno ime Cicer arietinum) je stročnica iz družine metuljnic (Fabaceae), reda Faboideae.

Poglej Karel Veliki in Čičerika

Barbarosov lestenec

Barbarosov lestenec (nemško Barbarossaleuchter) je bil narejen po naročilu cesarja Friderika I. Barbarose in njegove žene Beatrice med letoma 1165 in 1170.

Poglej Karel Veliki in Barbarosov lestenec

Barbizon

Barbizon je občina in mesto v departmaju Seine-et-Marne v severni-osrednji Franciji.

Poglej Karel Veliki in Barbizon

Basileus

Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.

Poglej Karel Veliki in Basileus

Bazilika svetega Janeza v Lateranu

Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.

Poglej Karel Veliki in Bazilika svetega Janeza v Lateranu

Bazilika svetega Saturnina, Toulouse

Bazilika svetega Saturnina, tudi svetega Sernina (okcitansko Basilica de Sant Sarnin de Tolosa) je cerkev v Toulousu v Franciji, nekdanja samostanska cerkev samostana sv.

Poglej Karel Veliki in Bazilika svetega Saturnina, Toulouse

Belgijska Galija

Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.

Poglej Karel Veliki in Belgijska Galija

Beli pinot

Grozdje belega pinota Beli pinot (tudi beli burgundec; francosko oz. mednarodno Pinot blanc) je bela sorta vinske trte.

Poglej Karel Veliki in Beli pinot

Benediktinski samostan Lorsch

Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.

Poglej Karel Veliki in Benediktinski samostan Lorsch

Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair

Benediktinski samostan sv.

Poglej Karel Veliki in Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair

Bergamo

Bergamo (lombardsko Bèrghem) je mesto v Lombardiji v Italiji, ki leži okoli 40 km severovzhodno od Milana in 30 km od jezer Como in Iseo.

Poglej Karel Veliki in Bergamo

Bernard Langobardski

Bernard, kralj Italije (Rex Langobardorum, 810-817), * 797, Vermandois (Normandija), † 17. april 818, Milano.

Poglej Karel Veliki in Bernard Langobardski

Bertrada Laonska

Bertrada ali Berta Laonska, znana tudi kot Bertrada Mlajša ali Berta s širokimi stopali (iz latinskega Regina pede aucae – kraljica z gosjimi stopali) je bila od leta 751 do 768 frankovska kraljica, * med 710 in 727, † 12. julij 783.

Poglej Karel Veliki in Bertrada Laonska

Besneči Roland

Naslovnica knjige Besni Rolad Besneči Roland (ital. Orlando furioso) je viteški ep in najpomembnejše Ariostovo pesniško delo.

Poglej Karel Veliki in Besneči Roland

Bikoborba

Bikoborec v areni Bikoborbe so boj med človekom in bikom, katerega cilj je podrediti žival v okviru določenih pravil, smernic in kulturnih pričakovanj.

Poglej Karel Veliki in Bikoborba

Bitka pri Pavii

Bitka pri Pavii se lahko nanaša na naslednje bitke.

Poglej Karel Veliki in Bitka pri Pavii

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Karel Veliki in Bizantinsko cesarstvo

Blaye

Blaye (nekdanji Blaye-et-Sainte-Luce; okcitansko Blaia, santonsko Bllaye) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde.

Poglej Karel Veliki in Blaye

Bologna

Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.

Poglej Karel Veliki in Bologna

Bonifacio

Bonifacio (korziško Bunifaziu) je naselje in občina v francoskem departmaju Corse-du-Sud regije - otoka Korzike.

Poglej Karel Veliki in Bonifacio

Boris I. Bolgarski

Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.

Poglej Karel Veliki in Boris I. Bolgarski

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Karel Veliki in Brandenburg (volilna kneževina)

Brantôme

Brantôme (okcitansko Brantòsme) je nekdanja občina v departmaju Dordogne v jugozahodni Franciji.

Poglej Karel Veliki in Brantôme

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Poglej Karel Veliki in Bremen

Bremenski Roland

Bremenski Roland je kip Rolanda, postavljen leta 1404.

Poglej Karel Veliki in Bremenski Roland

Brižinski spomeniki

Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.

Poglej Karel Veliki in Brižinski spomeniki

Brunello di Montalcino

Brunello di Montalcino je rdeče italijansko vino DOCG, pridelano v vinogradih, ki obkrožajo mesto Montalcino v pokrajini Siena, približno 80 km južno od Firenc v vinski regiji Toskani.

Poglej Karel Veliki in Brunello di Montalcino

Calvados (pijača)

Calvados je jabolčno žganje iz francoske regije Spodnja Normandija.

Poglej Karel Veliki in Calvados (pijača)

Canal latéral à la Garonne

Canal de Garonne, včasih Canal Latéral de la Garonne, je 196 km dolg francoski prekop iz sredine 19.

Poglej Karel Veliki in Canal latéral à la Garonne

Capitulare de villis

Paragraf 70 - seznam zelišč, dišavnic in dreves Capitulare de villis vel curtis imperii je odlok, ki je nastal ob koncu 8.

Poglej Karel Veliki in Capitulare de villis

Capitulatio de partibus Saxoniae

Capitulatio de partibus Saxoniae (slovensko Odloki v zvezi s Saško) je bil zakonik Karla Velikega, ki se je objavil in izvajal med Sasi med saškimi vojnami.

Poglej Karel Veliki in Capitulatio de partibus Saxoniae

Carcassonne

Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.

Poglej Karel Veliki in Carcassonne

Cerkev Germigny-des-Prés

Cerkev v Germigny-des-Prés Cerkev Germigny-des-Prés (tudi Oratorij Germigny des Pres ali Teodulfova kapela) je predromanska, karolinška cerkev v današnji francoski občini Germigny-des-Prés v Loiretu (regija Centre-Val de Loire).

Poglej Karel Veliki in Cerkev Germigny-des-Prés

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.

Poglej Karel Veliki in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju

Podružnična cerkev sv.

Poglej Karel Veliki in Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju

Cerkev sv. Lovrenca, Kempten

Katoliška župnijska cerkev in bazilika sv.

Poglej Karel Veliki in Cerkev sv. Lovrenca, Kempten

Cerkev sv. Lovrenca, Nürnberg

Cerkev svetega Lovrenca je župnijska gotska cerkev v Nürnbergu v Nemčiji, je južno od reke Pegnitz v srednjeveškem jedru naselja nekdanjega cesarskega mesta Nürnberg.

Poglej Karel Veliki in Cerkev sv. Lovrenca, Nürnberg

Cerkev Velikega svetega Martina, Köln

Cerkev Velikega svetega Martina (nemško: Groß Sankt Martin) je romanska katoliška cerkev v Kölnu v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Cerkev Velikega svetega Martina, Köln

Cesarski prestol, Goslar

Cesarjev prestol (nemško Kaiserstuhl) je nastal med letoma 1060 in 1080 in je bil prestol nemških cesarjev in kraljev v kolegijski cerkvi svetega Simona in Jude (stolnica v Goslarju), ki je pripadal območju kraljeve pfalce v Goslarju.

Poglej Karel Veliki in Cesarski prestol, Goslar

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Karel Veliki in Cezar (naslov)

Chansons de geste

Chansons de geste so francoski srednjeveški junaški epi.

Poglej Karel Veliki in Chansons de geste

Civilizacija (TV serija)

Civilizacija – v celoti, Civilizacija: osebni pogled Kennetha Clarka – je britanska televizijska dokumentarna serija iz leta 1969, ki jo je napisal in predstavil umetnostni zgodovinar Kenneth Clark.

Poglej Karel Veliki in Civilizacija (TV serija)

Corbeilski sporazum

Corbeilski sporazum (francosko Traité de Corbeil) je bil sporazum, ki sta ga 11.

Poglej Karel Veliki in Corbeilski sporazum

Cremona

Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.

Poglej Karel Veliki in Cremona

David (kralj)

Kralj David iz Egbert Psalterja (10.st.) David (hebrejsko דָּוִד in דָּוִיד Dāwīd) je bil po 1.

Poglej Karel Veliki in David (kralj)

De architectura

De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.

Poglej Karel Veliki in De architectura

Deziderata Langobardska

Deziderata ali Ermengarda je bila ena od štirih hčera langobardskega kralja Deziderija in njegove žene, kraljice Anse.

Poglej Karel Veliki in Deziderata Langobardska

Deziderij Langobardski

Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.

Poglej Karel Veliki in Deziderij Langobardski

Dolga ladja

Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.

Poglej Karel Veliki in Dolga ladja

Dolina Glinščice

Dolina Glinščice Glinščica (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek.

Poglej Karel Veliki in Dolina Glinščice

Domicijan Koroški

Domicijan Koroški (morda Domislav ali pa Tuitianus), legendarni vojvoda Karantanije iz časa Karla Velikega, svetnik, * 8. stoletje, † okoli 802.

Poglej Karel Veliki in Domicijan Koroški

Dragovit

Dragovit (latinsko Drogoviz) je bil poglavar ali knez Veletov (latinsko rex Wiltorum).

Poglej Karel Veliki in Dragovit

Dravska marka

(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.

Poglej Karel Veliki in Dravska marka

Dux

Dux (latinsko dux, mn. duces) je bil latinski naslov vodje ali generala, iz katerega so se kasneje razvili naslovi doge (dož), duca (vojvoda) in duce (duče).

Poglej Karel Veliki in Dux

Einhard

Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.

Poglej Karel Veliki in Einhard

Engadin

Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.

Poglej Karel Veliki in Engadin

Esslingen am Neckar

Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Esslingen am Neckar

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Karel Veliki in Evropa

Evropski simboli

Število simbolov v Evropi se pojavlja od antike naprej.

Poglej Karel Veliki in Evropski simboli

Fastrada

Fastrada je bila frankovska plemkinja, hčerka vplivnega avstrazijskega grofa Rudolfa in njegove žene Ede Bavarske in tretja žena Karla Velikega, * okoli 765, Ingelheim, † 10. avgust 794, Frankfurt na Majni.

Poglej Karel Veliki in Fastrada

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Karel Veliki in Firence

Fleur-de-lis

Fleur-de-lis, napisano tudi fleur-de-lys, je lilija (v francoščini fleur in lis pomenita 'cvet' oziroma 'lilija' '), ki se uporablja kot okrasni element ali simbol.

Poglej Karel Veliki in Fleur-de-lis

Foix

Foix je občina, nekdanja prestolnica okrožja Foix.

Poglej Karel Veliki in Foix

Fotij I.

Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.

Poglej Karel Veliki in Fotij I.

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Karel Veliki in Francija

Francija v srednjem veku

Francija v srednjem veku je čas v srednjega veka na področju Francije.

Poglej Karel Veliki in Francija v srednjem veku

Francoska književnost

Francoska književnost zajame celoto književnosti avtorjev, ki pišejo v francoščini oz.

Poglej Karel Veliki in Francoska književnost

Francoska livra

Livra je bila valuta Francoskega kraljestva in njegovih predhodnic, držav Zahodne Frankovske, od leta 781 do 1794.

Poglej Karel Veliki in Francoska livra

Francosko kraljestvo

Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.

Poglej Karel Veliki in Francosko kraljestvo

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Frankfurt ob Majni

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Karel Veliki in Franki

Frankovski jezik

Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.

Poglej Karel Veliki in Frankovski jezik

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Frankovsko cesarstvo

Franz Glaser

Franz Glaser, avstrijski arheolog in univerzitetni profesor, * 16. september 1950, Linz, Avstrija.

Poglej Karel Veliki in Franz Glaser

Frizija

Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.

Poglej Karel Veliki in Frizija

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Karel Veliki in Furlanija

Gent

Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.

Poglej Karel Veliki in Gent

Germigny-des-Prés

Germigny-des-Prés je občina v departmaju Loiret v severni osrednji Franciji.

Poglej Karel Veliki in Germigny-des-Prés

Gerold II.

Gerold II. (v virih kot Geroldus), frankovski plemič, * ?, † verjetno 832, Bil je frankovski mejni grof na območju Zgornje Panonije v času vladavine Karla Velikega in vzhodnofrankovskega kralja Ludvika Pobožnega, ko je postal tudi prefekt.

Poglej Karel Veliki in Gerold II.

Girona

Girona (špansko Gerona) je glavno mesto španske province Girone in komarče Gironés.

Poglej Karel Veliki in Girona

Gizela (hčerka Pipina Malega)

Gizela je bila hčerka frankovskega kralja Pipina Malega in njegove žene Bertrade Laonske in sestra Karla Velikega in Karlmana I.,Sanctity and Power: The Dual Pursuit of Early Medieval Women, Suzanne F. Wemple, Becoming Visible: Women in European History, uredili Renate Bridenthal, Claudia Koonz in Susan Stuard, (Houghton Mifflin Company, 1987), str.

Poglej Karel Veliki in Gizela (hčerka Pipina Malega)

Glavna cerkev v Ulmu

Ulmer Münster Notranjost, pogled v kor Južna ladja Pogled proti vrhu zvonika Glavna cerkev v Ulmu (nemško: Ulmer Münster) je bila zgrajena v gotskem slogu v Ulmu, nekdanjem Svobodnem cesarskem mestu.

Poglej Karel Veliki in Glavna cerkev v Ulmu

Godfrej Bouillonski

Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.

Poglej Karel Veliki in Godfrej Bouillonski

Gorčica

thumb Gorčíca, tudi górčica spada med najstarejše začimbe.

Poglej Karel Veliki in Gorčica

Gotica

nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.

Poglej Karel Veliki in Gotica

Gotska umetnost

Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.

Poglej Karel Veliki in Gotska umetnost

Gračišće

Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Karel Veliki in Gračišće

Grad Haut-Koenigsbourg

Grad Haut-Koenigsbourg (francosko Château du Haut-Koenigsbourg, nemško Hohkönigsburg) je srednjeveški grad nad naseljem Orschwiller v Alzaciji v Franciji v gorovju Vogezi, nekoliko zahodno od Sélestata.

Poglej Karel Veliki in Grad Haut-Koenigsbourg

Grad Heidelberg

Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.

Poglej Karel Veliki in Grad Heidelberg

Grad Valkhof

Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.

Poglej Karel Veliki in Grad Valkhof

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Karel Veliki in Grki

Grofija Bentheim

Grofija Bentheim (Grafschaft Bentheim, nizkonemško Benthem) je bila dežela Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v jugozahodnem kotu današnje Spodnje Saške v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Grofija Bentheim

Grofija Flandrija

Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.

Poglej Karel Veliki in Grofija Flandrija

Grofija Hainaut

Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).

Poglej Karel Veliki in Grofija Hainaut

Grofija Holandija

Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.

Poglej Karel Veliki in Grofija Holandija

Groningen (provinca)

Category:Articles with short description Category:Short description is different from Wikidata Category:Pages using infobox settlement with bad settlement type Groningen (Gronings) je najbolj severovzhodna provinca Nizozemske.

Poglej Karel Veliki in Groningen (provinca)

Hamavi

Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.

Poglej Karel Veliki in Hamavi

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.

Poglej Karel Veliki in Hamburg

Hedeby

Hedeby (staro skandinavsko: Heiðabýr, nemško Haithabu ali Haddeby) je bilo pomembno trgovsko naselje v dansko-severno nemškem obmejnem pasu v času Vikingov.

Poglej Karel Veliki in Hedeby

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Poglej Karel Veliki in Henrik I. Nemški

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Poglej Karel Veliki in Henrik II. Sveti

Hildegarda

Hildegarda je žensko osebno ime.

Poglej Karel Veliki in Hildegarda

Hildegarda Vinzgauska

Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.

Poglej Karel Veliki in Hildegarda Vinzgauska

Himiltruda

Himiltruda je bila mati Pipina Grbastega, najstarejšega sina Karla Velikega, * okoli 742, † okoli 780.

Poglej Karel Veliki in Himiltruda

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Karel Veliki in Hrvaška

Hrvaški knezi

V zgodnjem srednjem veku sta na ozemlju današnje Hrvaške obstajali po imenu neznana panonska kneževina in stara Hrvaška (Primorska Hrvaška) Knezi v panonski kneževini Knezi v stari Hrvaški Ime Vladavina Opombe Vojnomir? 791.

Poglej Karel Veliki in Hrvaški knezi

Hunald Akvitanski

Hunald, znan tudi kot Hunoald, Hunuald, Hunold ali Hunaud, je bil od leta 735 do 744 ali 748 vojvoda Akvitanije in grof Toulousa.

Poglej Karel Veliki in Hunald Akvitanski

Ignacij Carigrajski

Sveti Ignacij Carigrajski, Ignacij I. Carigrajski ali patriarh Ignacij (Ιγνάτιος), je bil bizantinski krščanski carigrajski patriarh, menih in svetnik; * okrog 798 (Carigrad, Bizantinsko cesarstvo, † 23. oktober 877, Carigrad.

Poglej Karel Veliki in Ignacij Carigrajski

Indre (departma)

Indre je neobalni departma v osrednji Franciji, imenovan po reki Indre.

Poglej Karel Veliki in Indre (departma)

Ingo (karantanski)

Ingo, karantanski misijonar in po nekaterih tudi knez.

Poglej Karel Veliki in Ingo (karantanski)

Irena Atenska

Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.

Poglej Karel Veliki in Irena Atenska

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Karel Veliki in Istra

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Karel Veliki in Italija

Italijanski kralji

Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.

Poglej Karel Veliki in Italijanski kralji

Janez (vojvoda Istre)

Janez, vojvoda Istre (dux Johannes) (* druga pol. 8. stoletja † začetek 9. st.) je prvi po imenu poznani frankovski vojvoda Istre.

Poglej Karel Veliki in Janez (vojvoda Istre)

Jean Auguste Dominique Ingres

Jean Auguste Dominique Ingres (tudi Jean-Dominique Ingres), francoski neoklasicistični slikar, * 29. avgust 1780 Montauban, † 14. januar 1867, Pariz.

Poglej Karel Veliki in Jean Auguste Dominique Ingres

Johannes Gutenberg

Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.

Poglej Karel Veliki in Johannes Gutenberg

Jutlandija

Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.

Poglej Karel Veliki in Jutlandija

Kamniti most, Regensburg

Kamniti most (Steinerne Brücke) v Regensburgu, Nemčija, je most čez Donavo iz 12.

Poglej Karel Veliki in Kamniti most, Regensburg

Kanal Ren-Majna-Donava

Kanal Ren–Majna–Donava (nemško Rhein-Main-Donau-Kanal, imenovan tudi Kanal Majna–Donava, RMD-kanal ali Evropski kanal) na Bavarskem v Nemčiji povezuje reki Majno in Donavo z evropskimi vodotoki in teče od Bamberga prek Nürnberga do Kelheima.

Poglej Karel Veliki in Kanal Ren-Majna-Donava

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Karel Veliki in Karantanija

Karel

Karel je moško osebno ime.

Poglej Karel Veliki in Karel

Karel I.

Karel I. je bil naziv več zgodovinskih osebnosti.

Poglej Karel Veliki in Karel I.

Karel III. Debeli

Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.

Poglej Karel Veliki in Karel III. Debeli

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Poglej Karel Veliki in Karel IV. Luksemburški

Karel Mlajši

Karel Mlajši ali Karel Ingelheimski (francosko Charles le Jeune, nemško Karl der Jüngere) je drugi sin Karla Velikega in prvi z njegovo drugo ženo Hildegardo Vinzgouvsko, * 772/773, † 30. november 811, Bavarska.

Poglej Karel Veliki in Karel Mlajši

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Poglej Karel Veliki in Karel Plešasti

Karlman

Karlman je ime več članov frankovske vladajoče rodbine.

Poglej Karel Veliki in Karlman

Karlman I.

Sarkofag, v katerem je pokopan Karlman I. Karlman I., frankovski kralj, * 751, † 4. december 771, Samoussy, Aisne, Francija.

Poglej Karel Veliki in Karlman I.

Karolinška minuskula

Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.

Poglej Karel Veliki in Karolinška minuskula

Karolinška renesansa

Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.

Poglej Karel Veliki in Karolinška renesansa

Karolinška umetnost

Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.

Poglej Karel Veliki in Karolinška umetnost

Karolinško cesarstvo

Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.

Poglej Karel Veliki in Karolinško cesarstvo

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Poglej Karel Veliki in Karolingi

Katalonske grofije

Katalonske grofije (katalonsko: Comtats catalans, IPA) so srednjeveške državne tvorbe, vključene v Katalonski principat in Aragonsko krono.

Poglej Karel Veliki in Katalonske grofije

Katoliška dežela Marke

Katoliška dežela Marke je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Marke (Regione Marche).

Poglej Karel Veliki in Katoliška dežela Marke

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Karel Veliki in Köln

Kempten

Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Kempten

Kiparstvo

Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.

Poglej Karel Veliki in Kiparstvo

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Poglej Karel Veliki in Klodvik I.

Klosterneuburg

Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.

Poglej Karel Veliki in Klosterneuburg

Kneževina Ogrska

Kneževina OgrskaS.

Poglej Karel Veliki in Kneževina Ogrska

Knežji samostan Kempten

Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.

Poglej Karel Veliki in Knežji samostan Kempten

Knjižnica Palatina, Heidelberg

Notranjost cerkve Sv. Duha ''Codex Manesse'': izdelal Konrads von Altstetten Friderik II., Sveti rimski cesar v knjigi ''De arte venandi cum avibus'' (''Über die Kunst, mit Vögeln zu jagen'') Bibliotheca Palatina v Heidelbergu je bila ena najpomembnejših nemških renesančnih knjižnic z obsežnimi zbirkami srednjeveških rokopisov in zgodnjih tiskanih (inkunabul).

Poglej Karel Veliki in Knjižnica Palatina, Heidelberg

Knjiga

Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.

Poglej Karel Veliki in Knjiga

Koblenz

Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.

Poglej Karel Veliki in Koblenz

Konrad I. Nemški

Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.

Poglej Karel Veliki in Konrad I. Nemški

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Poglej Karel Veliki in Konrad II. Nemški

Konstantin VI.

Konstantin VI. (grško: Κωνσταντίνος Ϛ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 780 do 797, * 771, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 797, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Karel Veliki in Konstantin VI.

Konstantinova darovnica

Konstantinova darovnica je ponarejen rimski cesarski odlok, s katerim je cesar Konstantin I. Veliki iz 4.

Poglej Karel Veliki in Konstantinova darovnica

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Karel Veliki in Koroška (vojvodina)

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Poglej Karel Veliki in Kralj

Kraljeva pfalca, Goslar

Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Kraljeva pfalca, Goslar

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Karel Veliki in Kraljevina Italija

Kraljevina Navarra

Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.

Poglej Karel Veliki in Kraljevina Navarra

Križni hodnik

Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.

Poglej Karel Veliki in Križni hodnik

Križni obok

Križni obok (ali križnogrebenasti obok, včasih znan tudi kot dvojni banjast obok) nastane s pravokotnim križanjem dveh banjastih obokov enake višine, to pomeni, da je sestavljen iz štirih obočnih kap.

Poglej Karel Veliki in Križni obok

Kripta

Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.

Poglej Karel Veliki in Kripta

Krona Svetega rimskega cesarstva

Krona Svetega rimskega cesarstva je bila krona s krošnjo svetega rimskega cesarja od 11.

Poglej Karel Veliki in Krona Svetega rimskega cesarstva

Kultna podoba

V čaščenju vere je kultna podoba od človeka narejen predmet, ki je čaščen ali oboževan kot božanstvo, duh ali demon, ki ga uteleša ali predstavlja.

Poglej Karel Veliki in Kultna podoba

L'Haÿ-les-Roses

L'Haÿ-les-Roses je južno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Val-de-Marne.

Poglej Karel Veliki in L'Haÿ-les-Roses

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Poglej Karel Veliki in Laba

Lagrasse

Lagrasse (okcitansko La Grassa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aude regije Languedoc-Roussillon.

Poglej Karel Veliki in Lagrasse

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Karel Veliki in Langobardi

Lateranska palača

Lateranska palača (latinsko: Palatium Lateranense), formalno Apostolska palača Lateranov (latinsko: Palatium Apostolicum Lateranense), je antična palača rimskega cesarstva in kasneje glavna papeška rezidenca v jugovzhodnem Rimu.

Poglej Karel Veliki in Lateranska palača

Latifundij

Latifundij je zelo obsežen del zemljišč v zasebni lasti.

Poglej Karel Veliki in Latifundij

Lavantinska škofija

Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.

Poglej Karel Veliki in Lavantinska škofija

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Poglej Karel Veliki in Lübeck

Leon (razločitev)

Leon je lahko.

Poglej Karel Veliki in Leon (razločitev)

Letopisi Frankovskega kraljestva

Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.

Poglej Karel Veliki in Letopisi Frankovskega kraljestva

Lex Salica

Hildeberta III. Salijski zakonik (latinsko Lex Salica) je zakonik Salijskih Frankov, ki ga je okoli leta 500 zbral prvi frankovski kralj Klodvik I..

Poglej Karel Veliki in Lex Salica

Liga (merska enota)

Liga je bila enota za merjenje razdalj, ki se je do nedavnega uporabljala v Evropi in Latinski Ameriki.

Poglej Karel Veliki in Liga (merska enota)

Limburg (Nizozemska)

Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.

Poglej Karel Veliki in Limburg (Nizozemska)

Limes Saxoniae

''Limes Saxoniae'' Limes Saxoniae (slovensko Meja Saške), znana tudi kot Limes Saxonicus ali Sachsenwall (Saški okop), je bila neutrjena meja med Sasi in slovanskimi Obodriti, vzpostavljena okoli leta 810 v današnjem Schleswig-Holsteinu.

Poglej Karel Veliki in Limes Saxoniae

Lindisfarne

Sveti otok Lindisfarne ali Sveti otok je plimski otok na severovzhodni obali Anglije.

Poglej Karel Veliki in Lindisfarne

Lisieux

Lisieux je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Calvados.

Poglej Karel Veliki in Lisieux

Ljudevit Posavski

Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.

Poglej Karel Veliki in Ljudevit Posavski

Ljutomer

Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.

Poglej Karel Veliki in Ljutomer

Loiret (departma)

Loiret (/lwɑːˈreɪ/; francosko) je departma v regiji Centre-Val de Loire v severni osrednji Franciji.

Poglej Karel Veliki in Loiret (departma)

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Karel Veliki in Lombardija

Lorški letopisi

Lorški letopisi (latinsko Annales laureshamenses, nemško Lorscher Annalen) so sklop Reichsannalen, letopisov Frankovskega cesarstva, ki vsebujejo kratek predgovor in zapise za leta 703 do 803.

Poglej Karel Veliki in Lorški letopisi

Lotar I. Karolinški

Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.

Poglej Karel Veliki in Lotar I. Karolinški

Ludvik Nemški

Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.

Poglej Karel Veliki in Ludvik Nemški

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Poglej Karel Veliki in Ludvik Pobožni

Lup II. Gaskonjski

Lup II. (baskovsko Otsoa, gaskonsko Lop, latinsko Lupus, francosko Loup) je bil tretji zgodovinsko dokazani vojvoda Gaskonje (latinsko dux ali princeps).

Poglej Karel Veliki in Lup II. Gaskonjski

Lurd

Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.

Poglej Karel Veliki in Lurd

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Poglej Karel Veliki in Lyon

Maša

Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.

Poglej Karel Veliki in Maša

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Karel Veliki in Madžarska

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Poglej Karel Veliki in Magdeburg

Magnus Saški

Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.

Poglej Karel Veliki in Magnus Saški

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Karel Veliki in Mainz

Malteški viteški red

Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.

Poglej Karel Veliki in Malteški viteški red

Manjša renesančna gibanja

Renesansa je kulturni preporod, ki se navadno postavlja kot mejnik med srednjim in novim vekom, saj se je takrat pojavil v Italiji in se nato razširil po Evropi.

Poglej Karel Veliki in Manjša renesančna gibanja

Mantova

Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.

Poglej Karel Veliki in Mantova

Münster

za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Münster

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Karel Veliki in Mehmed II. Osvajalec

Mejna grofija Avstrija

Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.

Poglej Karel Veliki in Mejna grofija Avstrija

Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Poglej Karel Veliki in Mejna grofija Istra

Mestna hiša, Osnabrück

Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.

Poglej Karel Veliki in Mestna hiša, Osnabrück

Metropolitansko mesto Bologna

Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.

Poglej Karel Veliki in Metropolitansko mesto Bologna

Metz

Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.

Poglej Karel Veliki in Metz

Mihael I. Rangab

Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11.

Poglej Karel Veliki in Mihael I. Rangab

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Karel Veliki in Milano

Milčani

Gustav Droysen (1886): Milčanska dežela v Misenski marki Milčani (češko Milčané, poljsko Milczanie, nemško Milzener) so bili zahodnoslovansko pleme, naseljeno v sedanji Zgornji Lužici.

Poglej Karel Veliki in Milčani

Milštatski samostan

Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.

Poglej Karel Veliki in Milštatski samostan

Miliduh

Miliduh je bil vojvoda Sorbov/Srbov, ki je vodil Slovane v vstaji proti frankovski vladavini Karla Velikega, * ni znano, † 806.

Poglej Karel Veliki in Miliduh

Ministerial

Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.

Poglej Karel Veliki in Ministerial

Možberk

Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.

Poglej Karel Veliki in Možberk

Mojmir I. Moravski

Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.

Poglej Karel Veliki in Mojmir I. Moravski

Mont Cenis

Mont Cenis (italijansko: Moncenisio) je gorski masiv (3612 m) in cestni prelaz (2081 m) v departmaju Savoie (Francija), ini predstavlja mejo med Kotijskimi in Savojskimi Alpami.

Poglej Karel Veliki in Mont Cenis

Montdidier, Somme

Montdidier je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Somme.

Poglej Karel Veliki in Montdidier, Somme

Mos teutonicus

Mos teutonicus (slovensko germanska navada, običaj) je bil posmrtni pogrebni postopek, ki so ga v Evropi v srednjem veku uporabljali kot sredstvo za prevoz in slovesen pokop trupel posameznikov na visokih položajih.

Poglej Karel Veliki in Mos teutonicus

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Karel Veliki in Mozaik

Musée de Cluny

Musée de Cluny, tudi Clunyjski muzej (francoska izgovorjava), uradno Musée de Cluny-Musée National du Moyen Âge (lit. Muzej Cluny-Narodni muzej srednjega veka), je muzej srednjeveške umetnosti v Parizu.

Poglej Karel Veliki in Musée de Cluny

Nadškofija Salzburg

Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).

Poglej Karel Veliki in Nadškofija Salzburg

Nagrada Karla Velikega

Srednjeveški pečat mesta Aachen, na katerem temelji oblika nagrade Nagrada Karla Velikega (polno ime Internationaler Karlspreis der Stadt Aachen, torej Mednarodna Karlova nagrada od mesta Aachen, od leta 1988 pa Mednarodna Karlova nagrada iz Aachna) je priznanje, ki nagrajuje prispevke k evropski integraciji.

Poglej Karel Veliki in Nagrada Karla Velikega

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Karel Veliki in Napoleon Bonaparte

Napoleon I. na cesarskem prestolu

Napoleon I. na cesarskem prestolu je portret Napoleona I. iz leta 1806 v njegovem oblačilu za kronanje, ki ga je naslikal francoski slikar Jean Auguste Dominique Ingres.

Poglej Karel Veliki in Napoleon I. na cesarskem prestolu

Nevstrija

Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.

Poglej Karel Veliki in Nevstrija

Nicejsko-carigrajska veroizpoved

Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.

Poglej Karel Veliki in Nicejsko-carigrajska veroizpoved

Nikifor I. Logotet

Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.

Poglej Karel Veliki in Nikifor I. Logotet

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Poglej Karel Veliki in Nizozemske dežele

Normandija

Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.

Poglej Karel Veliki in Normandija

Notker

Notker iz Sant Gallena, tudi Notker Balbulus, benediktinski menih, pesnik in glasbenik, * okrog 840, † 912, St. Gallen, Švica.

Poglej Karel Veliki in Notker

Nova rezidenca, Salzburg

Nova Rezidenca vidna iz Mönchsberga Novo rezidenco (Neue Residenz) v zgodovinskem starem mestu Salzburg, nekoč imenovana tudi Palazzo Nuovo, je zgradil knezonadškof Wolf Dietrich von Raitenau na vzhodu Salzburške stolnice.

Poglej Karel Veliki in Nova rezidenca, Salzburg

Noyon

Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije.

Poglej Karel Veliki in Noyon

Oče naš

Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev.

Poglej Karel Veliki in Oče naš

Občina Suhi Mlin

Suhi Mlin (narečno Sühi mlin, nemško Minihof-Liebau, madžarsko Liba, hrvaško Loveča) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.

Poglej Karel Veliki in Občina Suhi Mlin

Obodriti

Niklot (1090 – 1160), poglavar odobritske konfederacije Obotriti (Abodriten, Obodryci; tudi Obodriti, Abotriti, oz. Abodriti) je naziv za konfederacijo srednjeveških zahodnoslovanskih plemen, ki so se nahajala na področju današnjega Mecklenburga in Holsteina v severni Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Obodriti

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Poglej Karel Veliki in Oglejski patriarhat

Opatija Prüm

Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.

Poglej Karel Veliki in Opatija Prüm

Opatija svetega Remigija

Opatija Saint-Remi je opatija v Reimsu v Franciji, ustanovljena v 6.

Poglej Karel Veliki in Opatija svetega Remigija

Orgle

Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Poglej Karel Veliki in Orgle

Orvieto

Orvieto je mesto in občina z okoli 20.000 prebivalci v pokrajini Terni v jugozahodni Umbriji v Italiji.

Poglej Karel Veliki in Orvieto

Osilniška dolina

Osilniška dolina je dobila ime po najstarejšem in največjem kraju ob sotočju Kolpe in Čabranke ter se razprostira na obeh bregovih rek.

Poglej Karel Veliki in Osilniška dolina

Osmica

Označba za osmico (Trst, Italija) Osmica je vrsta gostilne, kjer se poleg domačega neustekleničenega vina prodaja tudi hrana.

Poglej Karel Veliki in Osmica

Osnabrück

240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.

Poglej Karel Veliki in Osnabrück

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Poglej Karel Veliki in Oton I. Veliki

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Poglej Karel Veliki in Oton II.

Oton III.

Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.

Poglej Karel Veliki in Oton III.

Otoni

Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..

Poglej Karel Veliki in Otoni

Otonska renesansa

Procesijski križ iz emajla (''Senkschmelzen-Kreuz''), nekdanja opatija Essen, okoli 1000 Otonska renesansa je bila renesansa bizantinske in poznoantične umetnosti v Srednji in Južni Evropi, ki je spremljala vladavino prvih treh Svetih rimskih cesarjev Otonske (ali Saške dinastije: Otona I.

Poglej Karel Veliki in Otonska renesansa

Otonska umetnost

Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.

Poglej Karel Veliki in Otonska umetnost

Paderborn

Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.

Poglej Karel Veliki in Paderborn

Paladin

Paladin je lahko.

Poglej Karel Veliki in Paladin

Palatinska kapela, Aachen

Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Palatinska kapela, Aachen

Palatinska vrata

Palatinska vrata (italijansko: Porta Palatina ali Porte Palatine; piemontsko Tor Roman-e) so mestna vrata iz rimske dobe v Torinu v Italiji.

Poglej Karel Veliki in Palatinska vrata

Panonska marka

Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.

Poglej Karel Veliki in Panonska marka

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Poglej Karel Veliki in Papeška država

Papež Aleksander II.

Papež Aleksander II. ((Papa Alexander Secundus) rojen kot Anzelm od Baggia (Anselmus de Baggio; Anselmo di Baggio), italijanski škof, kardinal in papež, * med 1010 in 1015 Baggio (Milano, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija), † 21. april 1073 Rim (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Karel Veliki in Papež Aleksander II.

Papež Anastazij II.

Anastazij II. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 445 Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež 24. november 496; † 16. november 498 Rim, pokopan Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).

Poglej Karel Veliki in Papež Anastazij II.

Papež Benedikt III.

Benedikt III., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. april 858 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Karel Veliki in Papež Benedikt III.

Papež Benedikt V.

Benedikt V. (Benedictus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * konec 9. stoletja ali začetek 10. stoletja Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo), † 4. julij 966 Hamburg (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Nemčija) Bil je papež od svoje izvolitve 22.

Poglej Karel Veliki in Papež Benedikt V.

Papež Benedikt VI.

Papež Benedikt VI. (Papa Benedictus Sextus), rimski katoliški menih, Rimljan germanskega oziroma nemškega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 8. julij 974 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 972 do smrti 8.

Poglej Karel Veliki in Papež Benedikt VI.

Papež Benedikt VII.

Papež Benedikt VII. (Papa Benedictus Septimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 10. julij 983 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 974 do smrti 10.

Poglej Karel Veliki in Papež Benedikt VII.

Papež Benedikt XIV.

Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758 Rim. Papež je bil med letoma 1740 in 1758.

Poglej Karel Veliki in Papež Benedikt XIV.

Papež Gregor IV.

Gregor IV., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 25. januar 844 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Karel Veliki in Papež Gregor IV.

Papež Hadrijan I.

Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).

Poglej Karel Veliki in Papež Hadrijan I.

Papež Janez VIII.

Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Karel Veliki in Papež Janez VIII.

Papež Janez XII.

Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14.

Poglej Karel Veliki in Papež Janez XII.

Papež Janez XIII.

Papež Janez XIII. (Papa Joannes XIII), rimski oziroma (italijanski) katoliški škof in papež; * med 930 in 935 Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 6. september 972 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 965 do smrti 6.

Poglej Karel Veliki in Papež Janez XIII.

Papež Janez XIV.

Papež Janez XIV. (Papa Joannes Decimus Quartus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Pavia (Italijansko kraljestvo, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 20. avgust 984 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve novembra 983 do smrti 20.

Poglej Karel Veliki in Papež Janez XIV.

Papež Janez XV.

Papež Janez XV. (Papa Joannes Quintus Decimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 1. april 996 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve avgusta 985 do smrti 1.

Poglej Karel Veliki in Papež Janez XV.

Papež Leon III.

Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Karel Veliki in Papež Leon III.

Papež Leon VIII.

Leon VIII. (Leo Octavus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. marec 965 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Od svoje izvolitve, 4. decembra 963, do smrti Janeza XII. 14.

Poglej Karel Veliki in Papež Leon VIII.

Papež Nikolaj II.

Papež Nikolaj II. (Papa Nicolaus Secundus) rojen kot Gerard Burgundski (Gerardus Burgundus; Gerhard von Burgund; Gerardo di Borgogna; Gérard de Bourgogne) je bil francoski škof, kardinal in papež, * okrog 980, Chevron (Château de Chevron, Arleško kraljestvo, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Francija), † 27.

Poglej Karel Veliki in Papež Nikolaj II.

Papež Silvester II.

Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Karel Veliki in Papež Silvester II.

Parma

Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.

Poglej Karel Veliki in Parma

Pavel Diakon

Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.

Poglej Karel Veliki in Pavel Diakon

Pavia

Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.

Poglej Karel Veliki in Pavia

Pavlin Oglejski

Sveti Pavlin Oglejski (II.), oglejski patriarh, cerkveni pisatelj in apostol Slovencev, * okoli 730, Premarjag pri Čedadu, † 11. januar 802.

Poglej Karel Veliki in Pavlin Oglejski

Pax Nicephori

Pax Nicephori (v prevodu: Nikiforjev mir) je izraz, ki se nanaša na mirovno pogodbo, ki naj bi jo leta 803 sklenila frankovski vladar Karel Veliki in bizantinski cesar Nikifor I. Logotet ali na rezultat pogajanj med istima stranema, vendar drugima cesarjema, ki so potekala v letih 811 do 814.

Poglej Karel Veliki in Pax Nicephori

Pécs

Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.

Poglej Karel Veliki in Pécs

Perugia

Perugia (​​) je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.

Poglej Karel Veliki in Perugia

Perzefonin sarkofag

Perzefonin sarkofag je rimski marmorni sarkofag iz prve četrtine 3.

Poglej Karel Veliki in Perzefonin sarkofag

Pesem o Rolandu

Rolandova smrtBremnu Pesem o Rolandu (francosko Chanson de Roland) je francoski srednjeveški junaški ep.

Poglej Karel Veliki in Pesem o Rolandu

Pipin Grbasti

Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.

Poglej Karel Veliki in Pipin Grbasti

Pipin Herstalski

Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.

Poglej Karel Veliki in Pipin Herstalski

Pipin I. Akvitanski

Pipin I. ali Pipin I. Akvitanski (francosko Pépin I d'Aquitaine) je bil kralj Akvitanije in vojvoda Maine, * 797, † 13. december 838.

Poglej Karel Veliki in Pipin I. Akvitanski

Pipin II. Akvitanski

Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.

Poglej Karel Veliki in Pipin II. Akvitanski

Pipin Langobardski

Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.

Poglej Karel Veliki in Pipin Langobardski

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Poglej Karel Veliki in Pipin Mali

Pismenstvo

V pismenstvo uvrščamo prve zapise v slovenskem jeziku.

Poglej Karel Veliki in Pismenstvo

Plemenska vojvodina Saška

Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.

Poglej Karel Veliki in Plemenska vojvodina Saška

Pokol v Verdenu

Sachsenhain, spomenik na pokol v Verdenu pri Allerju, Nemčija Pokol v Verdenu (nemško Blutgericht von Verden) je bil pokol 4.500 ujetih Sasov oktobra 782.

Poglej Karel Veliki in Pokol v Verdenu

Pokrajina Trst

Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Karel Veliki in Pokrajina Trst

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.

Poglej Karel Veliki in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Polabski Slovani

William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.

Poglej Karel Veliki in Polabski Slovani

Pontonski most

Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.

Poglej Karel Veliki in Pontonski most

Poppo Oglejski

Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).

Poglej Karel Veliki in Poppo Oglejski

Pražupnija

Pražupnija (starejši izraz prafara), je v Rimskokatoliški Cerkvi najstarejša cerkvena ozemeljska enota, s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, in sicer na ozemlju, ki ga predhodno ni zajemala kakšna že obstoječa župnija.

Poglej Karel Veliki in Pražupnija

Predromanska umetnost

Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.

Poglej Karel Veliki in Predromanska umetnost

Prestol Karla Velikega

Prestol Karla Velikega (nemško Karlsthron ali Aachener Königsthron) je prestol, ki ga je postavil v 790-ih Karel Veliki in je del opreme dvorne kapele v Aachnu (danes v stolnici).

Poglej Karel Veliki in Prestol Karla Velikega

Protipapež Benedikt X.

Protipapež Benedikt X. (Antipapa Benedictus Decimus), rojen kot Janez Mincij pl.

Poglej Karel Veliki in Protipapež Benedikt X.

Protipapež Bonifacij VII.

Protipapež Bonifacij VII. (Antipapa Bonifacius Septimus), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in protipapež; * med 920 in 930 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko kraljestvo danes: Italija) kot Franco (tudi Francone) Ferrucci, † 20. julij 985 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Protipapež je bil 974 ter 984–985; dolgo časa so ga imeli za pravega papeža in zato si je naslednji Bonifacij privzel ime Bonifacij VIII..

Poglej Karel Veliki in Protipapež Bonifacij VII.

Protipapež Gregor VI.

Protipapež Gregor VI. (Antipapa Gregorius Sextus), je bil italijanski rimskokatoliški kardinal in protipapež; * Rim 10. stoletje, † po 1018 Protipapež je bil od maja do decembra 1012 – po nekaterih virih do aprila 1013; morda je bil ta čas celo pravi in zakoniti papež, vendar ga pogrešamo v papeških seznamih.

Poglej Karel Veliki in Protipapež Gregor VI.

Protipapež Honorij II.

Protipapež Honorij II. (Antipapa Honorius Secundus), rojen kot Peter Kadal (Petrus Cadalus ali Cadalous; Pietro Cadalo – s poudarkom na prvem ali na zadnjem zlogu: Càdalo oziroma Cadalò), italijanski rimskokatoliški škof in papež, ki so ga pozneje smatrali za protipapeža; * Sabbion di Cologna Veneta (Verona, Sveto rimsko cesarstvo) okrog 1010, † 1072 Parma Papež je bil od 28.

Poglej Karel Veliki in Protipapež Honorij II.

Protipapež Janez XVI.

Protipapež Janez XVI. (Antipapa Joannes Sextus Decimus), je bil grški rimskokatoliški duhovnik, bendiktinski menih, kardinal in protipapež; * okrog 945 Rossano (Kalabrija Bizantinsko cesarstvo danes: Italija) kot Janez Filagat Ιωάννης Φιλάγαθος (Joanes Filagatos); Johannes Philagathus (Johanes Filagatus); Giovanni Filagato), † 26.

Poglej Karel Veliki in Protipapež Janez XVI.

Protipapež Pashal III.

Protipapež Pashal III., rojen kot Guido da Crema (slovensko: Gvido Kremski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100 (Crema, Lucca Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. september 1168 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Karel Veliki in Protipapež Pashal III.

Provansa

Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.

Poglej Karel Veliki in Provansa

Ptolemajev pokal

Spredaj Zadaj Ptolemajev pokal (francosko: Coupe des Ptolémées) je oniksova kameja — pokal z dvema ročajema ali kantaros.

Poglej Karel Veliki in Ptolemajev pokal

Pušja vas

Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.

Poglej Karel Veliki in Pušja vas

Rafaelove stance

Štiri Rafaelove stanze tvorijo niz sprejemnih prostorov, ki so zdaj del Vatikanskih muzejev v Vatikanu.

Poglej Karel Veliki in Rafaelove stance

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Karel Veliki in Ravena

Ravenski eksarhat

Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.

Poglej Karel Veliki in Ravenski eksarhat

Rdeči egiptovski porfir

Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.

Poglej Karel Veliki in Rdeči egiptovski porfir

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Karel Veliki in Regensburg

Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Karel Veliki in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Reims

Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.

Poglej Karel Veliki in Reims

Rekonkvista

Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.

Poglej Karel Veliki in Rekonkvista

Renesansa 12. stoletja

Renesansa 12.

Poglej Karel Veliki in Renesansa 12. stoletja

Renovatio imperii Romanorum

Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.

Poglej Karel Veliki in Renovatio imperii Romanorum

Retija

Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.

Poglej Karel Veliki in Retija

Rižanski zbor

Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.

Poglej Karel Veliki in Rižanski zbor

Rieti (pokrajina)

Pokrajina Rieti (v italijanskem izvirniku Provincia di Rieti, izg. Provinča di Rijeti) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.

Poglej Karel Veliki in Rieti (pokrajina)

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Karel Veliki in Rim

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Karel Veliki in Rimsko cesarstvo

Rodbina Welf

Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.

Poglej Karel Veliki in Rodbina Welf

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Karel Veliki in Romanska arhitektura

Rouergue

Grb province Rouergue Rouergue je nekdanja francoska provinca s središčem v Rodezu, na severu omejena z Auvergne, na vzhodu na Gévaudan, na jugu in jugozahodu na Languedoc, na zahodu pa na Quercy.

Poglej Karel Veliki in Rouergue

Sainte-Chapelle

Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.

Poglej Karel Veliki in Sainte-Chapelle

Salerno

Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.

Poglej Karel Veliki in Salerno

Salvator Mundi (Leonardo)

Salvator Mundi (iz italijanščine za 'Odrešenik sveta') je slika, ki jo v celoti ali delno pripisujejo italijanskemu umetniku visoke renesanse Leonardu da Vinciju, datirana v ok.

Poglej Karel Veliki in Salvator Mundi (Leonardo)

Samostan Fleury

Samostan Fleury (Floriacum) v Saint-Benoît-sur-Loire, Loiret, Francija, ustanovljen okoli leta 640, je eden najbolj slavnih benediktinskih samostanov v zahodni Evropi in ima relikvije sv.

Poglej Karel Veliki in Samostan Fleury

Samostan Reichenau

Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.

Poglej Karel Veliki in Samostan Reichenau

Samostan Saint-Pierre de Brantôme

Samostan Saint-Pierre de Brantôme v departmaju Dordogne je nekdanji benediktinski samostan, ki ga je leta 769 ustanovil Karel Veliki v škofiji Périgueux.

Poglej Karel Veliki in Samostan Saint-Pierre de Brantôme

Samostan Sankt Gallen

Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.

Poglej Karel Veliki in Samostan Sankt Gallen

Samostan Sant'Antimo

Samostan Sant'Antimo (italijansko Abbazia di Sant'Antimo), je nekdanji benediktinski samostan v Castelnuovo dell'Abate, v občini Montalcino v Toskani v osrednji Italiji.

Poglej Karel Veliki in Samostan Sant'Antimo

Samostan sv. Marka, Leon

Samostan svetega Marka (špansko Convento de San Marcos) je bil samostan v Leónu v Španiji, danes delujoč luksuzni hotel parador.

Poglej Karel Veliki in Samostan sv. Marka, Leon

San Luigi dei francesi

Cerkev svetega Ludvika Francoskega (italijansko San Luigi dei Francesi, francosko Saint Louis des Français, latinsko S. Ludovici Francorum de Urbe) je francoska narodna cerkev in rimskokatoliška cerkev v Rimu, nedaleč od trga Piazza Navona.

Poglej Karel Veliki in San Luigi dei francesi

Santiago de Compostela

Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.

Poglej Karel Veliki in Santiago de Compostela

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Poglej Karel Veliki in Schleswig-Holstein

Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so največje delno delujoče slovenske soline, ene od treh Piranskih solin.

Poglej Karel Veliki in Sečoveljske soline

Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.

Poglej Karel Veliki in Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Karel Veliki in Seznam bizantinskih cesarjev

Seznam francoskih kraljev

Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.

Poglej Karel Veliki in Seznam francoskih kraljev

Seznam frankovskih kraljev

To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.

Poglej Karel Veliki in Seznam frankovskih kraljev

Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.

Poglej Karel Veliki in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam vojaških vsebin

Seznam vojaških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na vojsko, oborožene sile, zaščito in obrambo,...

Poglej Karel Veliki in Seznam vojaških vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Karel Veliki in Seznam zgodovinskih vsebin

Siena

Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.

Poglej Karel Veliki in Siena

Slovenska Istra

Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.

Poglej Karel Veliki in Slovenska Istra

Slovenska mitologija

S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.

Poglej Karel Veliki in Slovenska mitologija

Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.

Poglej Karel Veliki in Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Spomenik

''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v Buenos Airesu v Argentini. Primer spomenika: Tadž Mahal, Agra, Indija Spomenik ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije.

Poglej Karel Veliki in Spomenik

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Karel Veliki in Srebro

Srednjeveška umetnost

Srednjeveška umetnost Zahodnega sveta pokriva širok razpon časa in prostora, več kot 1000 let umetnosti v Evropi, včasih pa tudi Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

Poglej Karel Veliki in Srednjeveška umetnost

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Karel Veliki in Srednji vek

St. Pölten

Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.

Poglej Karel Veliki in St. Pölten

Stara bazilika sv. Petra

Stara bazilika svetega Petra je bila stavba, ki je stala od 4.

Poglej Karel Veliki in Stara bazilika sv. Petra

Stolnica blažene Device Marije, Chartres

Stolnica blažene device Marije, Chartres, znana tudi kot Stolnica bazilika device Marije Chartres (francosko: Basilique Cathédrale Notre-Dame de Chartres), je srednjeveška katoliška stolnica latinske cerkve, ki se nahaja v Chartresu, Francija, okoli 80 km jugozahodno od Pariza.

Poglej Karel Veliki in Stolnica blažene Device Marije, Chartres

Stolnica Marijinega vnebovzetja, Rouen

Stolnica Notre-Dame v Rouenu (francosko: Cathédrale Notre-Dame de Rouen) je rimskokatoliška gotska stolnica v Rouenu, v severozahodni Franciji.

Poglej Karel Veliki in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Rouen

Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.

Poglej Karel Veliki in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Stolnica sv. Štefana, Dunaj

Stolnica sv.

Poglej Karel Veliki in Stolnica sv. Štefana, Dunaj

Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis

Stolnica sv.

Poglej Karel Veliki in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis

Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota

Cerkev svetega Nikolaja je stolnica rimskokatoliške Škofije Murska Sobota in obenem župnijska cerkev župnije Murska Sobota v Murski Soboti.

Poglej Karel Veliki in Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota

Stolnica svetega Štefana, Sens

Stolnica svetega Štefana (francosko Cathédrale Saint-Étienne de Sens) je katoliška stolnica v Sensu v Burgundiji v vzhodni Franciji.

Poglej Karel Veliki in Stolnica svetega Štefana, Sens

Stolnica svetega Martina, Mainz

Stolnica v Mainzu ali Stolnica svetega Martina (nem.: Mainzer Dom, Martinsdom ali - uradno - Der Hohe Dom zu Mainz), se nahaja v bližini zgodovinskega centra in peš cone ob mestnem trgu v mestu Mainz, Nemčija.

Poglej Karel Veliki in Stolnica svetega Martina, Mainz

Stolnica svetega Petra, Osnabrück

Stolnica svetega Petra v Osnabrücku, Nemčija, je stolnica rimskokatoliške škofije Osnabrück.

Poglej Karel Veliki in Stolnica svetega Petra, Osnabrück

Stolnica v Fidenzi

Stolnica v Fidenzi (italijansko Duomo di Fidenza ali Cattedrale di San Donnino) je rimskokatoliška stolnica, posvečena svetemu Dominiku iz Fidenze (San Donnino) v mestu Fidenza v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji.

Poglej Karel Veliki in Stolnica v Fidenzi

Stolnica v Lübecku

Stolnica v Lübecku (nemško Dom zu Lübeck ali Lübecker Dom) je velika luteranska stolnica v Lübecku v Nemčiji in del svetovne dediščine Lübecka.

Poglej Karel Veliki in Stolnica v Lübecku

Strasbourška prisega

Strasbourške prisege je prvo pisano besedilo v francoskem jeziku.

Poglej Karel Veliki in Strasbourška prisega

Sveta Genovefa (pripovedka)

Sveta Genovefa (tudi Genovefa Brabantska, domnevno iz 8. stoletja) je junakinja srednjeveške legende, ki se je razširjala v obliki sage, romance, ljudske drame in ljudske knjige.

Poglej Karel Veliki in Sveta Genovefa (pripovedka)

Sveti Karel

Sveti Karel je lahko.

Poglej Karel Veliki in Sveti Karel

Sveti Servacij

Sveti Servacij (Limburgish: Sintervaos) (rojen v Armeniji, umrl v Maastrichtu, tradicionalno 13. maja 384) je bil škof v Tongerenu — latinsko: Atuatuca Tungrorum, glavnem mestu Tungrov &#x2014.

Poglej Karel Veliki in Sveti Servacij

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Karel Veliki in Sveto rimsko cesarstvo

Tasilo III.

Tasilo III., zadnji bavarski vojvoda iz rodbine Agilolfingov, * okrog 741, † po 794.

Poglej Karel Veliki in Tasilo III.

Terra Mariana

Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.

Poglej Karel Veliki in Terra Mariana

Terska dolina

Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.

Poglej Karel Veliki in Terska dolina

Tisočletna vrtnica

Tisočletna vrtnica (nemško Tausendjähriger Rosenstock, dobesedno 'tisočletni rožni grm') je znana tudi kot Hildesheimska vrtnica.

Poglej Karel Veliki in Tisočletna vrtnica

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Karel Veliki in Torino

Toulouški grofje

Grof Toulouški je bil vladar Toulousa med 8.

Poglej Karel Veliki in Toulouški grofje

Toulouse

Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.

Poglej Karel Veliki in Toulouse

Trdnjava Hohensalzburg

Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.

Poglej Karel Veliki in Trdnjava Hohensalzburg

Tremitsko otočje

Tremitsko otočje ali Tremiti (v italijanskem izvirniku Isole Tremiti ali Isole Diomedee), je skupina šestih otokov v Jadranskem morju, severno od polotoka Gargano in vzhodno od mesta Termoli.

Poglej Karel Veliki in Tremitsko otočje

Trentino - Zgornje Poadižje

Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.

Poglej Karel Veliki in Trentino - Zgornje Poadižje

Treviso

Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.

Poglej Karel Veliki in Treviso

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Karel Veliki in Trst

Trubadur

Trubadúr je bil pesnik in pevec v srednjeveški Franciji.

Poglej Karel Veliki in Trubadur

Val Müstair

Val Müstair je občina v okraju Engiadina Bassa / Val Müstair, v švicarskem kantonu Graubünden.

Poglej Karel Veliki in Val Müstair

Valoijci

Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.

Poglej Karel Veliki in Valoijci

Valtunk

Valtunk (v prvih zapisih Waltunc, včasih pri slovenskih avtorjih imenovan tudi Valhun ali Valjhun), karantanski knez.

Poglej Karel Veliki in Valtunk

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Poglej Karel Veliki in Vazal

Veleti

Veleti (nemško Wilzen, Wilsen, Wilciken, Welataben, poljsko Wieleci, Wieletowie, Wilcy) so bili skupina srednjeveških zahodnoslovanskih lehitskih plemen na ozemlju zahodnega Pomorjanskega, sorodnih Polabskim Slovanom, ki so ustanovila Veletsko plemensko zvezo.

Poglej Karel Veliki in Veleti

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Poglej Karel Veliki in Verdunska pogodba

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Poglej Karel Veliki in Verona

Via Francigena

Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.

Poglej Karel Veliki in Via Francigena

Višeslav

Višeslav (srbsko Вишеслав, Višeslav, grško, Viséslavos) ali Vojislav (srbsko Војислав, Vojislav) je bil prvi po imenu znani srbski vladar, ki je vladal okrog leta 780, * 8.

Poglej Karel Veliki in Višeslav

Vikinška doba

Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.

Poglej Karel Veliki in Vikinška doba

Vinska regija Šampanja

Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza.

Poglej Karel Veliki in Vinska regija Šampanja

Vita Karoli Magni

''Vita Karoli Magni'', ilustracija v rokopisu iz 13. stoletja Karel Veliki, podoba iz 15. stoletja v stolnici v Moulinu, Francija Vita Karoli Magni (slovensko Življenje Karla Velikega) je biografija Karla Velikega, kralja Frankov in cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jo je napisal Einhard.

Poglej Karel Veliki in Vita Karoli Magni

Viteški ep

Viteški ali srednjeveški ep se je razvil iz junaškega epa in spada v osrenjo zvrst evropske srednjeveške književnosti.

Poglej Karel Veliki in Viteški ep

Viteški roman

Viteški roman je zvrst dvorsko-viteške litarature v visokem srednjem veku, nastal pa je v 12.

Poglej Karel Veliki in Viteški roman

Vittorio Veneto

Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.

Poglej Karel Veliki in Vittorio Veneto

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Poglej Karel Veliki in Vizigoti

Vladarsko jabolko

Vladarsko jabolko svetih rimskih cesarjev (okoli 1612-1615) Vladarsko jabolko je krščansko znamenje oz.

Poglej Karel Veliki in Vladarsko jabolko

Vlastimir (srbski knez)

Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.

Poglej Karel Veliki in Vlastimir (srbski knez)

Vojnomir Slovan

Vojnomir Slovan (v izvirniku Wonomyro Sclavo, Uuonomyro Sclavo oziroma Uuonomiro Sclavo) je bil slovanski vojskovodja, ki je v času vojne proti Avarom v letu 795 zavzemal eno od vodilnih mest v frankovski vojski.

Poglej Karel Veliki in Vojnomir Slovan

Vojvodina Češka

Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.

Poglej Karel Veliki in Vojvodina Češka

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Karel Veliki in Vojvodina Bavarska

Vojvodina Benevento

Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.

Poglej Karel Veliki in Vojvodina Benevento

Vojvodina Furlanija

Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.

Poglej Karel Veliki in Vojvodina Furlanija

Vojvodina Spoleto

Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.

Poglej Karel Veliki in Vojvodina Spoleto

Vzhodnofrankovska država

Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Karel Veliki in Vzhodnofrankovska država

Würzburg

Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.

Poglej Karel Veliki in Würzburg

Westwerk

Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.

Poglej Karel Veliki in Westwerk

Widukind Corveyski

Cerkev Corveyske opatije Widukind Corveyski, srednjeveški saški kronist, avtor kronike Res gestae Saxonicae sive annalium libri tres (Dejanja Sasov ali letopisi v treh knjigah), pomembnega vira podatkov za zgodovino Nemčije 10.

Poglej Karel Veliki in Widukind Corveyski

Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Poglej Karel Veliki in Worms

York

York je obzidano mesto na sotočju rek Ouse in Foss v severnem Yorkshireu v Angliji.

Poglej Karel Veliki in York

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Poglej Karel Veliki in Zadar

Zürich

Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.

Poglej Karel Veliki in Zürich

Zeliščarstvo

Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.

Poglej Karel Veliki in Zeliščarstvo

Zgodovina Francije

Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.

Poglej Karel Veliki in Zgodovina Francije

Zgodovina Istre

Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.

Poglej Karel Veliki in Zgodovina Istre

Zgodovina Jerseyja

Otok Jersey in drugi Kanalski otoki predstavljajo ostanke srednjeveške Vojvodine Normandije, ki je obsegala del današnje Francije in Anglije.

Poglej Karel Veliki in Zgodovina Jerseyja

Zgodovina merjenja

Nekatere enote merjenja povzete po človeškem telesu V razvoju človeštva imajo merjenje in meritve zelo pomembno vlogo.

Poglej Karel Veliki in Zgodovina merjenja

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.

Poglej Karel Veliki in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Karel Veliki in Zgodovina Nemčije

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Karel Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Karel Veliki in Zgodovina Slovenije

Zgornje Bitnje

Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.

Poglej Karel Veliki in Zgornje Bitnje

Zlata Marija iz Essna

Zlata Marija iz Essna je skulptura svete Marije in otroka Jezusa.

Poglej Karel Veliki in Zlata Marija iz Essna

Znamenite osebnosti in šah

Seznam vsebuje znamenite osebnosti, ki so svoj čas posvečale šahu.

Poglej Karel Veliki in Znamenite osebnosti in šah

Zutphen

Zutphen je mesto in občina v provinci Gelderland na Nizozemskem.

Poglej Karel Veliki in Zutphen

Zvon

1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.

Poglej Karel Veliki in Zvon

Zwolle

Zwolle je mesto in občina na severovzhodu Nizozemske.

Poglej Karel Veliki in Zwolle

10. avgust

10.

Poglej Karel Veliki in 10. avgust

1165

1165 (MCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Karel Veliki in 1165

14. junij

14.

Poglej Karel Veliki in 14. junij

2. april

2.

Poglej Karel Veliki in 2. april

25. december

25.

Poglej Karel Veliki in 25. december

28. januar

28.

Poglej Karel Veliki in 28. januar

4. december

4.

Poglej Karel Veliki in 4. december

742

742 (DCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Karel Veliki in 742

765

765 (DCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Karel Veliki in 765

767

767 (DCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Karel Veliki in 767

773

773 (DCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Karel Veliki in 773

780

780 (DCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Karel Veliki in 780

788

788 (DCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Karel Veliki in 788

794

794 (DCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Karel Veliki in 794

800

800 (DCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Karel Veliki in 800

811

811 (DCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Karel Veliki in 811

814

814 (DCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Karel Veliki in 814

Prav tako znan kot Karel I. Veliki, Karl Veliki.

, Bitka pri Pavii, Bizantinsko cesarstvo, Blaye, Bologna, Bonifacio, Boris I. Bolgarski, Brandenburg (volilna kneževina), Brantôme, Bremen, Bremenski Roland, Brižinski spomeniki, Brunello di Montalcino, Calvados (pijača), Canal latéral à la Garonne, Capitulare de villis, Capitulatio de partibus Saxoniae, Carcassonne, Cerkev Germigny-des-Prés, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Cerkev sv. Kunigunde, Kungota pri Ptuju, Cerkev sv. Lovrenca, Kempten, Cerkev sv. Lovrenca, Nürnberg, Cerkev Velikega svetega Martina, Köln, Cesarski prestol, Goslar, Cezar (naslov), Chansons de geste, Civilizacija (TV serija), Corbeilski sporazum, Cremona, David (kralj), De architectura, Deziderata Langobardska, Deziderij Langobardski, Dolga ladja, Dolina Glinščice, Domicijan Koroški, Dragovit, Dravska marka, Dux, Einhard, Engadin, Esslingen am Neckar, Evropa, Evropski simboli, Fastrada, Firence, Fleur-de-lis, Foix, Fotij I., Francija, Francija v srednjem veku, Francoska književnost, Francoska livra, Francosko kraljestvo, Frankfurt ob Majni, Franki, Frankovski jezik, Frankovsko cesarstvo, Franz Glaser, Frizija, Furlanija, Gent, Germigny-des-Prés, Gerold II., Girona, Gizela (hčerka Pipina Malega), Glavna cerkev v Ulmu, Godfrej Bouillonski, Gorčica, Gotica, Gotska umetnost, Gračišće, Grad Haut-Koenigsbourg, Grad Heidelberg, Grad Valkhof, Grki, Grofija Bentheim, Grofija Flandrija, Grofija Hainaut, Grofija Holandija, Groningen (provinca), Hamavi, Hamburg, Hedeby, Henrik I. Nemški, Henrik II. Sveti, Hildegarda, Hildegarda Vinzgauska, Himiltruda, Hrvaška, Hrvaški knezi, Hunald Akvitanski, Ignacij Carigrajski, Indre (departma), Ingo (karantanski), Irena Atenska, Istra, Italija, Italijanski kralji, Janez (vojvoda Istre), Jean Auguste Dominique Ingres, Johannes Gutenberg, Jutlandija, Kamniti most, Regensburg, Kanal Ren-Majna-Donava, Karantanija, Karel, Karel I., Karel III. Debeli, Karel IV. Luksemburški, Karel Mlajši, Karel Plešasti, Karlman, Karlman I., Karolinška minuskula, Karolinška renesansa, Karolinška umetnost, Karolinško cesarstvo, Karolingi, Katalonske grofije, Katoliška dežela Marke, Köln, Kempten, Kiparstvo, Klodvik I., Klosterneuburg, Kneževina Ogrska, Knežji samostan Kempten, Knjižnica Palatina, Heidelberg, Knjiga, Koblenz, Konrad I. Nemški, Konrad II. Nemški, Konstantin VI., Konstantinova darovnica, Koroška (vojvodina), Kralj, Kraljeva pfalca, Goslar, Kraljevina Italija, Kraljevina Navarra, Križni hodnik, Križni obok, Kripta, Krona Svetega rimskega cesarstva, Kultna podoba, L'Haÿ-les-Roses, Laba, Lagrasse, Langobardi, Lateranska palača, Latifundij, Lavantinska škofija, Lübeck, Leon (razločitev), Letopisi Frankovskega kraljestva, Lex Salica, Liga (merska enota), Limburg (Nizozemska), Limes Saxoniae, Lindisfarne, Lisieux, Ljudevit Posavski, Ljutomer, Loiret (departma), Lombardija, Lorški letopisi, Lotar I. Karolinški, Ludvik Nemški, Ludvik Pobožni, Lup II. Gaskonjski, Lurd, Lyon, Maša, Madžarska, Magdeburg, Magnus Saški, Mainz, Malteški viteški red, Manjša renesančna gibanja, Mantova, Münster, Mehmed II. Osvajalec, Mejna grofija Avstrija, Mejna grofija Istra, Mestna hiša, Osnabrück, Metropolitansko mesto Bologna, Metz, Mihael I. Rangab, Milano, Milčani, Milštatski samostan, Miliduh, Ministerial, Možberk, Mojmir I. Moravski, Mont Cenis, Montdidier, Somme, Mos teutonicus, Mozaik, Musée de Cluny, Nadškofija Salzburg, Nagrada Karla Velikega, Napoleon Bonaparte, Napoleon I. na cesarskem prestolu, Nevstrija, Nicejsko-carigrajska veroizpoved, Nikifor I. Logotet, Nizozemske dežele, Normandija, Notker, Nova rezidenca, Salzburg, Noyon, Oče naš, Občina Suhi Mlin, Obodriti, Oglejski patriarhat, Opatija Prüm, Opatija svetega Remigija, Orgle, Orvieto, Osilniška dolina, Osmica, Osnabrück, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Otoni, Otonska renesansa, Otonska umetnost, Paderborn, Paladin, Palatinska kapela, Aachen, Palatinska vrata, Panonska marka, Papeška država, Papež Aleksander II., Papež Anastazij II., Papež Benedikt III., Papež Benedikt V., Papež Benedikt VI., Papež Benedikt VII., Papež Benedikt XIV., Papež Gregor IV., Papež Hadrijan I., Papež Janez VIII., Papež Janez XII., Papež Janez XIII., Papež Janez XIV., Papež Janez XV., Papež Leon III., Papež Leon VIII., Papež Nikolaj II., Papež Silvester II., Parma, Pavel Diakon, Pavia, Pavlin Oglejski, Pax Nicephori, Pécs, Perugia, Perzefonin sarkofag, Pesem o Rolandu, Pipin Grbasti, Pipin Herstalski, Pipin I. Akvitanski, Pipin II. Akvitanski, Pipin Langobardski, Pipin Mali, Pismenstvo, Plemenska vojvodina Saška, Pokol v Verdenu, Pokrajina Trst, Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Polabski Slovani, Pontonski most, Poppo Oglejski, Pražupnija, Predromanska umetnost, Prestol Karla Velikega, Protipapež Benedikt X., Protipapež Bonifacij VII., Protipapež Gregor VI., Protipapež Honorij II., Protipapež Janez XVI., Protipapež Pashal III., Provansa, Ptolemajev pokal, Pušja vas, Rafaelove stance, Ravena, Ravenski eksarhat, Rdeči egiptovski porfir, Regensburg, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Reims, Rekonkvista, Renesansa 12. stoletja, Renovatio imperii Romanorum, Retija, Rižanski zbor, Rieti (pokrajina), Rim, Rimsko cesarstvo, Rodbina Welf, Romanska arhitektura, Rouergue, Sainte-Chapelle, Salerno, Salvator Mundi (Leonardo), Samostan Fleury, Samostan Reichenau, Samostan Saint-Pierre de Brantôme, Samostan Sankt Gallen, Samostan Sant'Antimo, Samostan sv. Marka, Leon, San Luigi dei francesi, Santiago de Compostela, Schleswig-Holstein, Sečoveljske soline, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam francoskih kraljev, Seznam frankovskih kraljev, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Seznam vojaških vsebin, Seznam zgodovinskih vsebin, Siena, Slovenska Istra, Slovenska mitologija, Spodnja Panonija (frankovska dežela), Spomenik, Srebro, Srednjeveška umetnost, Srednji vek, St. Pölten, Stara bazilika sv. Petra, Stolnica blažene Device Marije, Chartres, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Rouen, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Stolnica sv. Štefana, Dunaj, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota, Stolnica svetega Štefana, Sens, Stolnica svetega Martina, Mainz, Stolnica svetega Petra, Osnabrück, Stolnica v Fidenzi, Stolnica v Lübecku, Strasbourška prisega, Sveta Genovefa (pripovedka), Sveti Karel, Sveti Servacij, Sveto rimsko cesarstvo, Tasilo III., Terra Mariana, Terska dolina, Tisočletna vrtnica, Torino, Toulouški grofje, Toulouse, Trdnjava Hohensalzburg, Tremitsko otočje, Trentino - Zgornje Poadižje, Treviso, Trst, Trubadur, Val Müstair, Valoijci, Valtunk, Vazal, Veleti, Verdunska pogodba, Verona, Via Francigena, Višeslav, Vikinška doba, Vinska regija Šampanja, Vita Karoli Magni, Viteški ep, Viteški roman, Vittorio Veneto, Vizigoti, Vladarsko jabolko, Vlastimir (srbski knez), Vojnomir Slovan, Vojvodina Češka, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Benevento, Vojvodina Furlanija, Vojvodina Spoleto, Vzhodnofrankovska država, Würzburg, Westwerk, Widukind Corveyski, Worms, York, Zadar, Zürich, Zeliščarstvo, Zgodovina Francije, Zgodovina Istre, Zgodovina Jerseyja, Zgodovina merjenja, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Slovenije, Zgornje Bitnje, Zlata Marija iz Essna, Znamenite osebnosti in šah, Zutphen, Zvon, Zwolle, 10. avgust, 1165, 14. junij, 2. april, 25. december, 28. januar, 4. december, 742, 765, 767, 773, 780, 788, 794, 800, 811, 814.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti