Kazalo
25 odnosi: Število, Število alef, Število bet, Števna množica, Bijektivna preslikava, Cantorjev diagonalni dokaz, Deljivost brez kvadrata, Ekvipolentnost, Enotski interval, Grandijeva vrsta, Hipergraf, Komutativni monoid, Kvadratno iracionalno število, Linearna algebra, Množica, Moč (razločitev), Načelo vključitev in izključitev, Pike in pregrade (kombinatorika), Rang grupe, Seznam števil, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst števil, Utežna funkcija, Zgodovina števila π.
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Kardinalnost in Število
Število alef
množico. Število alef se v teoriji množic imenujejo števila v zaporedju števil, ki predstavljajo kardinalnosti neskončnih množic.
Poglej Kardinalnost in Število alef
Število bet
Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.
Poglej Kardinalnost in Število bet
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Poglej Kardinalnost in Števna množica
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Poglej Kardinalnost in Bijektivna preslikava
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Poglej Kardinalnost in Cantorjev diagonalni dokaz
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Poglej Kardinalnost in Deljivost brez kvadrata
Ekvipolentnost
Ekvipolentnost (oznaka \approx \, ali \sim \) je pojem, ki se uporablja v matematiki v povezavi z dvema množicama.
Poglej Kardinalnost in Ekvipolentnost
Enotski interval
Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.
Poglej Kardinalnost in Enotski interval
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Kardinalnost in Grandijeva vrsta
Hipergraf
Zgled hipergrafa, kjer je X.
Poglej Kardinalnost in Hipergraf
Komutativni monoid
Komutativni monoid je polgrupa z nevtralnim elementom (identiteto).
Poglej Kardinalnost in Komutativni monoid
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Kardinalnost in Kvadratno iracionalno število
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Kardinalnost in Linearna algebra
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Kardinalnost in Množica
Moč (razločitev)
Moč ima lahko različne pomene.
Poglej Kardinalnost in Moč (razločitev)
Načelo vključitev in izključitev
Vennov diagram, ki prikazuje unijo množic ''A'' in ''B'', ki je vse ostalo, kar ni belo Načelo vključitev in izključitev je v kombinatoriki, veji matematike, preštevalna tehnika, ki posploši pogosto metodo pridobivanja števila elementov unije dveh končnih množic.
Poglej Kardinalnost in Načelo vključitev in izključitev
Pike in pregrade (kombinatorika)
Pike in pregrade (angleško stars and bars) so v kombinatorični matematiki grafična pomoč pri izpeljavi določenih kombinatoričnih izrekov.
Poglej Kardinalnost in Pike in pregrade (kombinatorika)
Rang grupe
Rang grupe (oznaka G oziroma rank(G)) v teoriji grup pomeni najmanjšo kardinalnost generiranja množice grup za G, kar lahko zapišemo kot Kadar je G končno generirana grupa, takrat je rang nenegativno celo število.
Poglej Kardinalnost in Rang grupe
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Kardinalnost in Seznam števil
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Kardinalnost in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kardinalnost in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Kardinalnost in Seznam vrst števil
Utežna funkcija
Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.
Poglej Kardinalnost in Utežna funkcija
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Kardinalnost in Zgodovina števila π
Prav tako znan kot Moč množice.