Kazalo
16 odnosi: Alegorija Vrlin (Correggio), Biblioteca Marciana, Freske v Collegio del Cambio, Giottov campanile, Kapela Scrovegni, Kardinalne in teološke vrline, Modrost, Perugino, Piazza dei Signori, Padova, Prižnica v stolnici v Pisi, Razumnost, Sedem smrtnih grehov, Stolnični trg, Pisa, Stolnica svetega Marka, Benetke, Teološke kreposti, Zmernost (vrlina).
Alegorija Vrlin (Correggio)
Alegorija vrlin je Correggiova slika tempera na platnu iz okoli leta 1531 in meri 149 x 88 cm.
Poglej Kardinalne vrline in Alegorija Vrlin (Correggio)
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Kardinalne vrline in Biblioteca Marciana
Freske v Collegio del Cambio
''Pogum in zmernost nad šestimi starodavnimi junaki ''. ''Razumnost in pravičnost nad šestimi starodavnimi modreci''. ''Rojstvo'' in ''Čaščenje Jezusa''. Freske Collegio del Cambio so serija alegoričnih fresk v sprejemni sobi (Sala delle Udienze) v Collegio del Cambio v Perugii, ki jih je naslikal Perugino.
Poglej Kardinalne vrline in Freske v Collegio del Cambio
Giottov campanile
Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.
Poglej Kardinalne vrline in Giottov campanile
Kapela Scrovegni
Kapela Scrovegni (italijansko Cappella degli Scrovegni), imenovana tudi Arena kapela, je majhna cerkev, ki meji na avguštinski samostan, Monastero degli Eremitani v Padovi, dežela Benečija, Italija.
Poglej Kardinalne vrline in Kapela Scrovegni
Kardinalne in teološke vrline
Kardinalne in teološke vrline je Rafaelova freska v luneti, ki jo najdemo na južni steni Stanza della Segnatura v Apostolski palači v Vatikanu.
Poglej Kardinalne vrline in Kardinalne in teološke vrline
Modrost
Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.
Poglej Kardinalne vrline in Modrost
Perugino
Pietro Perugino, rojen kot Pietro Vannucci, * ok.
Poglej Kardinalne vrline in Perugino
Piazza dei Signori, Padova
Piazza dei Signori je mestni trg v Padovi, dežela Benečija, Italija.
Poglej Kardinalne vrline in Piazza dei Signori, Padova
Prižnica v stolnici v Pisi
Prižnico, imenovano tudi ambon, stolnice v Pisi je med letoma 1301 in 1310 izklesal Giovanni Pisano in predstavlja eno izmed njegovih mojstrovin.
Poglej Kardinalne vrline in Prižnica v stolnici v Pisi
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Poglej Kardinalne vrline in Razumnost
Sedem smrtnih grehov
Hieronymus Bosch (1450-1516): slika ''Sedem smrtnih grehov''. Sedem smrtnih grehov tudi sedem glavnih grehov je v krščanstvu stara razvrstitev sedmih človeških lastnosti, ki veljajo za smrtne grehe in potemtakem pomenijo za posameznika pogubo, če v njih vztraja in se jih ne pokesa.
Poglej Kardinalne vrline in Sedem smrtnih grehov
Stolnični trg, Pisa
Trg čudežev uradno znana kot Stolnični trg (Piazza del Duomo), je obzidano 8,87 hektarjev veliko območje v Pisi v Toskani v Italiji, priznano kot pomembno središče evropske srednjeveške umetnosti in eden najlepših arhitekturnih kompleksov na svetu.
Poglej Kardinalne vrline in Stolnični trg, Pisa
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Kardinalne vrline in Stolnica svetega Marka, Benetke
Teološke kreposti
Teološke ali božje kreposti (redko tudi teologalne kreposti ali nadnaravne kreposti) so kreposti, ki so značilne za kristjane.
Poglej Kardinalne vrline in Teološke kreposti
Zmernost (vrlina)
Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.